Andrej Kotar iz Strateško razvojnih in inovacijskih partnerstev za pametna mesta in skupnosti je za časnik Delo spregovoril o pomembnosti pametnih mest in skupnosti.
"Ljudje že tisočletja živimo v skupnostih, naša življenja pa zadnja desetletja vse bolj kroji tehnologija. In še bolj jih bo. Trend pametnih mest je v Sloveniji in svetu prisoten že več let. Premišljeno uvajanje tehnoloških rešitev lahko urbanim okoljem in širšim skupnostim prinese številne koristi. Predvsem lahko digitalne in pametne tehnologije povečajo učinkovitost infrastrukture in z njo povezanih služb, kar izboljša delovanje slednjih, okrepi odpornost mest, jih naredi prijaznejše okolju in prebivalcem. A pametna mesta niso zgolj infrastruktura. Vse bolj elektrificirana urbana mobilnost je sicer dobrodošla, a pametna skupnost je predvsem skupek medsebojno povezanih in harmonično usklajenih ekosistemov. Pametne ceste, razsvetljava, pridobivanje energije iz obnovljivih virov ter vseprisotna in izjemno zmogljiva mobilna omrežja so zelo dobrodošli pri snovanju družbe za 21. in prihodnja stoletja ter skupnosti, v katerih bo na prvem mestu človek in ne tehnologija. Seveda pa strokovnjaki svarijo tudi pred pastmi, v katere se lahko mesta pri razvoju pametne infrastrukture hitro ujamejo. Skupaj s ponudniki se lahko osredotočijo le na tehnologijo in manj na ljudi, ki jo bodo uporabljali. Prav zato naj bo ključni cilj povezati ljudi, podatke, storitve in produkte, ki nastajajo na posameznih področjih pametnega mesta, ter tako izkoristiti polni potencial digitalizacije v kontekstu pametnih mest. Pomembna sta osredotočenost na ljudi in skladen razvoj kompetenc, potrebnih za skladno digitalno preobrazbo, ki je temelj za digitalno gospodarstvo."
O evropski digitalni infrastrukturi je Kotar izpostavil, da bo »Evropska digitalna infrastruktura med zmagovalci prihodnosti pametnih skupnosti lahko pozdravila popolnoma nove igralce, tako države kot podjetja, predvsem pa tiste, ki so v stanju zaznati edinstveno priložnost in jo izkoristiti. Ključno pri gradnji digitalnih verig vrednosti je vzpostavljanje poslovnih standardov na globalni in evropski ravni. Na področju standardov pametne družbe smo v Sloveniji že naredili velike korake v pravo smer.«
Slovenija na področju digitalnih mest sicer nima tako vidnih projektov kot npr. Dunaj ali Amsterdam, a se z uspešnim delovanjem ekosistema lahko štejemo med vidnejše in naprednejše evropske države. IKT Horizontalna mreža, ki je del SRIP PMIS in deluje v okviru GZS, je nosilec področja oblikovanja podatkovnih prostorov v okviru pomembnega evropskega projekta Gaia-X. V Sloveniji smo med prvimi dosegli konsenz glede podatkovnih in povezovalnih standardov, kar predstavlja odlične temelje za povezovanje in združljivost različnih rešitev in storitev s področja pametnih mest in skupnosti.
A zatakne se pri financiranju. Pred letom dni je bil objavljen Javni razpis za demonstracijske projekte vzpostavitve pametnih mest in skupnosti (JR PMIS), na katerega je prispelo 14 vlog v skupni vrednosti 14 milijonov evrov. Prav vsaka vloga je vsebovala skrb za okolje, bodisi kot glavno ali povezano temo. »Žal se je iz meni neznanih razlogov razpis MJU za občine ustavil. Bojim se, da se je to zgodilo zaradi neenotnosti oziroma parcialnih interesov lokalne politike. In tako Slovenija še vedno nima tako želenega referenčnega projekta s področja pametne družbe, ki bi ga lahko tudi izvažala. Pametna družba je bila idealna priložnost, kako porabiti sredstva iz Načrta za okrevanje in odpornost za kar največji učinek. To priložnost smo, kot vse kaže, zamudili. A takoj ko bodo druge države oblikovale nove verige vrednosti evropskega digitalnega gospodarstva, bomo v vlogi tistega, ki teče za vlakom. To pa ni dobro,« je poudaril Kotar.
Vabljeni k branju celotnega članka TUKAJ.