Prvi javni razpis DigiCirc, ki bo obravnaval izzive krožnih pametnih mest, bo objavljen 1. novembra.
Najuspešnejši se ukvarjajo s prilagajanjem poslovnih modelov in uporabniško izkušnjo, v Sloveniji pa ponekod niso digitalizirani niti osnovni poslovni procesi.
Digitalna preobrazba prinaša nove rešitve s še večjo odvisnostjo od digitalnih tehnologij in zagotavljanja kibernetske varnosti. Med vodilnimi vse bolj prevladuje prepričanje, da je uveljavljanje ukrepov kibernetske varnosti del obvladovanja tveganj, ki podjetjem zagotavljanja konkurenčno prednost.
Vsa inovativna mala in srednje velika podjetja vabimo, da se vključijo v EU in EUREKA program za povečanje investicijske pripravljenosti.
Predvsem mala in srednje velika podjetja imajo še ogromno neizkoriščenega potenciala na področju digitalizacije, ki lahko dvigne produktivnost in konkurenčnost.
V oktobru, ki je mesec kibernetske varnosti, je na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) potekala konferenca o kibernetski varnosti podjetij z naslovom »24/7/365: Kibernetska (ne)varnost nikoli ne počiva. Kaj se dogaja, ko spimo?«.
Znanja o umetni inteligenci imamo v Sloveniji primerjalno res veliko, pri prenosu tega znanja in izkušenj v prakso pa je rezerv še ogromno ...
V nenehno spreminjajočem se okolju kibernetskih groženj morajo države imeti prožne in dinamične strategije kibernetske varnosti za vzdrževanje odpornosti proti novim globalnim grožnjam, še posebej v obdobju intenzivne digitalne preobrazbe družbe.
V Združenju za informatiko in telekomunikacije večjih negativnih posledic epidemije ne pričakujejo. Poudarijo digitalizacijo, ki jo je kriza še pospešila, kar pomeni tudi nove posle.
Koronavirusna kriza pritrjuje, da ima Slovenija velik potencial za tehnološki razvoj, ki neizogibno spodbuja gospodarstvo in povezuje ljudi. Ena izmed največjih spečih priložnosti tehnološkega razvoja pa ne leži zgolj v državni aplikaciji za sledenje okužbam, temveč v trenutno še neizkoriščenih potencialih pametnih skupnosti.