Iz besedila 101. in 102. člena Zakonu o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov (ZIUOPZP) izhajata začasni ukrep solidarnostne delovne sobote in obveznega solidarnostnega prispevka. Pravna služba GZS je pripravila krajša pojasnila:
a.) obvezni solidarnostni prispevek za fizične in pravne osebe. Zaposleni ga bodo plačali v višini 0,3 odstotka od svoje obračunane dohodnine ter še nekaterih drugih prihodkov (tj. v davčno osnovo so vključili tudi dohodke, ki niso del letne odmere dohodnine, npr. kapitalske dohodke in dohodke iz oddajanja premoženja v najem), podjetja pa bodo prispevala 0,8 odstotka od osnove za obračun davka od dohodkov pravnih oseb. Začasni prispevek bo veljal dve leti, in sicer se bo v skladu z zakonom prvič odmeril leta 2024, drugič pa leta 2025. Osebe z najnižjimi prihodki so oproščene plačila solidarnostnega prispevka (meja za obračun je določena pri 35 odstotkov povprečne plače v Sloveniji). Obvezni solidarnostni prispevek bodo tako plačali samo tisti, ki se ne bodo odločili za delovno soboto. Prvič se bo odmeril in plačal šele v letu 2024 (od dohodnine za leto 2023), naslednji pa leto zatem, 2025 (od dohodnine za leto 2024).
b.) solidarnostna delovna sobota, ena v letu 2023 in ena v letu 2024. Za ta dan delavec v Sklad za obnovo Slovenije prispeva svojo neto plačo. Prispevek delodajalca za Sklad za obnovo Slovenije je enak znesku, ki ga prispeva delavec.
Ali je nujno sodelovanje s sindikatom, svetom delavcev?
Da, delodajalec po posvetovanju s sindikatom oziroma svetom delavcev ali delavskim zaupnikom, če tega ni, pa z delavci pri delodajalcu določi eno soboto v letu 2023 in eno soboto v letu 2024 kot solidarnostno delovno soboto. Če je delovni proces pri delodajalcu oblikovan tako, da redno delo poteka tudi v soboto, se lahko kot solidarnostna delovna sobota se šteje tudi kak drug dan.
Ali se rabi pisno soglasje delavca, da se dela v soboto?
Da, delavec na podlagi predhodnega pisnega soglasja lahko opravlja delo na solidarnostno delovno soboto preko polnega oziroma dogovorjenega delovnega časa. Zato je potrebno njegovo pisno soglasje. Soglasje obenem krije tudi to, da se delavec odpove znesku dela plače za tisti dan.
Kako je z nadurami?
V primerih dela v okviru solidarnostne sobote na podlagi določb ZIUOPZP ne pride do nadurnega dela v smislu ZDR-1, saj gre za posebno vrsto dela in odstop od določil ZDR-1, zato pravica do dodatka za nadurno delo ne nastane. (mnenje MDDSZ, 25.9.2023)
Ali lahko ostane doma?
Na podlagi sprejete odločitve delodajalca, da se delovna sobota določi in izvede, so jo dolžni opravljati delavci, ki so v delovnem razmerju pri pravnih in fizičnih osebah v Republiki Sloveniji.
Načeloma bi delavec lahko ugovarjal delu na določeno soboto, v takem primeru pa se ne bi izognil obračunu obveznega solidarnostnega prispevka, ki ga bo moral plačati v višini 0,3% od izračunane dohodnine. V primeru, da bi se delavec udeležil dela na solidarnostno delovno soboto, bi se mu višina obveznega solidarnostnega prispevka znižala za višino prispevanega zneska neto plače iz naslova solidarnostne delovne sobote
Delavcu je sicer potrebno povrniti na solidarnostno soboto strošek prevoza in strošek malice.
Kako je s plačilom prispevkov za ta dan?
Prispevek delavca za Sklad za obnovo Slovenije je znesek plače delavca za opravljeno delo v okviru solidarnostne delovne sobote po obračunanih davkih in obveznih prispevkih za socialno varnost.
Prispevek delodajalca pa je enak znesku, ki ga prispeva delavec.
Delodajalec sam izračuna prispevek delavca in delodajalca. Obračun prispevkov delodajalec predloži Finančni upravi Republike Slovenije v mesecu po mesecu, v katerem je organiziral solidarnostno delovno soboto, na obrazcu, ki ga na svoji spletni strani objavi Finančna uprava Republike Slovenije, plača pa v desetih dneh po predložitvi obračuna.
Prispevek delodajalca se ne šteje za olajšavo za donacije ali odhodek po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb in Zakonu o dohodnini.
Ali mora delavec, ki na solidarnostno soboto ne bo delal, ker se bo tako odločil, izrabiti dopust?
Ne, ker to ni reden dan delavca.