Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri Analitiki GZS

Predstavljen bo pregled gospodarske aktivnosti v svetu, EU-28, soseščini in v Sloveniji v letu 2017, ter opredelitev pričakovanj o gospodarski dinamiki v letošnjem in naslednjem letu, s poudarkom na Sloveniji. 

Renata Zamida, direktorica javne agencije za knjigo RS

Med slovenskimi založniki je zelo malo takih, ki so se v zadnjih dvajsetih letih dejavneje usmerili v promocijo slovenske literature v tujini, še manj takih, ki bi znotraj svojih založniških dejavnosti razvijali prodajo prevodnih pravic kot pomemben vidik svojega poslovanja. Prav tako se v Sloveniji ni nikoli razvil niti razvijal poklic literarnih agentov kot samostojnih akterjev na tem področju ali kot dejavnih sodelavcev založb in zastopnikov avtorjev. Zaradi tega je literatura iz Slovenije precejšnja siva lisa v ponudbi prevodne literature na globalnem trgu. Bi lahko prodaja avtorskih pravic v tujino v prihodnje predstavljala prihodek, ki bi pripomogel k pozitivnemu poslovnemu rezultatu v slovenskih založnikov? In kakšno vlogo bi lahko pri tem odigrala Javna agencija za knjigo s spodbudami na tem področju?

Nenad Bartolčić, predsednik združenja Knjižni blok
in glavni urednik portala Moderna vremena

Kako vrniti knjigi del (začasno) izgubljene publike in kako ustvariti nove bralce in kupce knjig, brez katerih knjižni trg ne obstaja? V uvodnem delu bo predstavil kratek pregled stanja na hrvaškem knjižnem trgu (strukturno-kvantitativni podatki, raziskava nakupnih in bralnih navad,…), v nadaljevanju pa se bo ozrl na preteklih deset let velike krize v knjižnem sektorju, ki je kulminirala 2017 s propadom knjigarniške mreže AMK. Posebej bo analiziral vzroke za preveliko odvisvost panoge od ukrepov državnih podpor (Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za znanost,…), predstavil pa bo tudi nekatere konkretne ukrepe, s katerimi se v preteklem letu, dveh, poizkuša premagati krizo in vrniti knjigo in branje v fokus bralcev 21. stoletja. 

Slavko Pregl, pisatelj in upokojeni založnik

V tej državi je uradno zapisano veliko stvari, ki urejajo položaj številnih deležnikov na področju knjige, a se jih ne spoštuje. Ni treba »bele knjige« o knjigi, dovolj bi bil »plonk cegelc«. Pisatelj Vladimir Kavčič je pred leti o porabi javnega denarja za nakupe knjig v knjižnicah izjavil, da »se Slovenci poneumljamo z lastnim denarjem«. Lani je (končno!) izšla tudi knjiga o založniških standardih. Zdaj moramo napraviti korak naprej. Ob tem se bo avtor v prispevku spomnil svojih besed, ko je (leta 2000) postal predsednik Društva slovenskih založnikov: »Prizadeval si bom za povrnitev dostojanstva našemu poklicu.«

dr. Miha Kovač, redni profesor na Filozofski fakulteti

Predavanje bo na kratko analiziralo, kaj se je zgodilo s knjigo in branjem pri nas in v svetu v zadnjih nekaj desetletjih. Osredotočilo se bo povsem na tiste momente, ki so knjigo potisnili na medijsko margino in poskušalo pokazati, da je bil tak razvoj sicer res odvisen od prevladujočih vrednot v posamezni družbi in kot tak zunaj nadzora založnikov, da pa pri tem svoj delež krivde nosijo tudi založniki in avtorji. 

Mitja Čander, direktor Beletrine

Založniško panogo je kriza močno prizadela, saj se knjiga v zaostrenih časih zelo hitro znajde pri vrhu varčevalnega spiska. Na prvi pogled ni nič narobe, knjige še vedno izhajajo v velikem številu. Dejstvo je, da se je promet panoge močno skrčil, kar v praksi ne pomeni le določenega zmanjšanja števila naslovov in ukinitve nekaterih založb, ampak predvsem drastično poslabšanje okoliščin, v katerih knjige nastajajo. Če smo znali pomagati različnim panogam in podjetjem v težavah, bi morali najti način, da gospodarski resor podpre tudi slovensko knjigo z državno pomočjo, finančni resor pa z davčno razbremenitvijo. Ob tem moramo zagotoviti stabilno knjigotrško mrežo, okrepiti sistem javnih knjižnic, zagnati kampanijo za promocijo branja ter se soočiti z izzivi digitalizacije in internacionalizacije. Vse to pa bo mogoče le, če bomo slovensko knjigo končno prepoznali kot vladno kategorijo in ne le kot skrb enega resorja in agencije.

dr. Samo Rugelj, urednik revije Bukla in založnik,

V splošnem nas družbeni sistemi učijo, da ponovna vzpostavitev že doseženega stanja traja vsaj toliko časa kot njegovo nazadovanje. Po tej logiki bi lahko sklepali, da bo knjižno založništvo potrebovalo deset let, da bo prišlo na obsege poslovanja leta 2008. Je to res? Bi šlo morda hitreje? Ali pa je splošno družbeno kulturno dogajanje v zadnjem desetletju pustilo take brazgotine na nakupnih in bralnih navadah Slovencev, da si panoga sama ne more več opomoči na že dosežene nivoje, ne da bi pri tem sodelovala širša javna skupnost? V predavanju bo avtor govoril o tem, kakšna bi lahko bila pot iz krize.

dr. Andrej Blatnik, izredni profesor knjigarstva
na ljubljanski Filozofski fakulteti

Knjiga je bila v Sloveniji zmeraj znanilka novega. Pred desetletji tudi ledolomilka za prihajajoče tržno gospodarstvo. Prva je odpirala nove prodajne poti: prodajo od vrat do vrat, kataloško in klubsko prodajo, ki so jih pozneje prevzemale druge blagovne skupine. V času pravoreka o vladavini trga pa se v knjižni pokrajini dogaja prav nasprotno: knjiga vse bolj prehaja iz zasebne v javno rabo. Manjša se promet s knjigo, upada število knjig v domačih knjižnicah, vse bolj se izposoja, vse manj kupuje. Ali delujoči v knjižnem polju premišljamo ta novi položaj ali pa delujemo po inerciji? Lahko nadaljujemo žlahtno knjižno tradicijo in naznanimo kaj novega?