»Glede na to, da se v Sloveniji med inovacijska podjetja uvršca manj kot 50 odstotkov podjetij, je treba inovacijske aktivnosti nacrtno spodbujati.« Celotni članek dostopen na tej povezavi!
Konec septembra naj bi objavili dlje časa pričakovani razpis »Podpora strateškim razvojno-inovacijskim partnerstvom (SRIP) na prednostnih področjih pametne specializacije«. Celotni članek dostopen na tej povezavi!
Ljubljana, 7. septembra 2016 – Nujni so predvsem bistveno večja vpetost izobraževalne sfere v gospodarstvo, vzpostavitev privlačnejšega davčnega in investicijskega okolja, digitalizacija gospodarstva ter povečanje sredstev za R&R brez dviga javne porabe, so se strinjali udeleženci današnje 3. strateške konference Slovenija 5.0. Dogodek je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) v sodelovanju z Inženirsko akademijo Slovenije (IAS).
Generalni direktor GZS Samo Hribar Milič vidi današnji dogodek v luči povezovanja razvojnih strategij znotraj gospodarstva z razvojnimi razmišljanji v negospodarstvu, zlasti v akademski sferi. Pogreša namreč iskanje sinergij in skupnega nastopanja do skupnih deležnikov in odločevalcev. Opozoril je na neugodno strukturo sodelovanja - slovensko gospodarstvo je v 2015 izvozilo za približno 30 mrd evrov, sodelovanje z razvojno raziskovalno sfero pa je k temu rezultatu prispevalo manj kot 500 mio evro. Razvojni izzivi se spreminjajo. Postati moramo pametni, vitki in hitri.
Rok Uršič, podpredsednik IAS, je izrazil željo po čim večjem dialogu med deležniki, hkrati pa opozoril na pomen pravočasnega ukrepanja, ko gre za močna inovacijska podjetja. Kot primer je navedel finsko Nokio, ki je bila prodana, vendar Finci s tem denarjem sedaj razvijajo nove produkte.
Po besedah glavnega tajnika IAS prof. dr. Jožeta Vižintina smo v Sloveniji dobri v neposrednem bogatenju človeških sposobnosti in ustvarjanju pogojev za človeški razvoj, pri uspešnosti in kakovosti življenja. Šepamo pa pri inovativnosti, kjer se uvrščamo med sledilce razvoja. Zaostajamo tako pri kreativnosti kot po številu investicij na prebivalstva. Primerjalno na države EU 28 vlagamo premalo javnega denarja v raziskave in razvoj. Šibki smo pri znanju kot temelju konkurenčnosti. Opozoril je tudi na premajhen pretok kadrov med univerzami, visokimi tehniškimi šolami ter gospodarstvom.
Izvršni direktor GZS Goran Novković je izpostavil, da se je nivo vlaganj zasebnega sektorja v raziskave in razvoj od začetka krize dvigoval na 700 mio EUR od leta 2012 naprej. Znotraj predelovalnih dejavnosti, ki so investirale dve tretjini tega zneska, je izstopala farmacevtska industrija. Izvoz slovenskega gospodarstva je v letu 2015 dosegel novo rekordno raven, delež visoko tehnološkega izvoza je pri tem narasel na skoraj četrtino. Po Global Creativity Indexu 2015 je Slovenija na 15. mestu med 93. državami, po Innovation Union Scoreboard 2015 pa se uvrščamo v skupino držav, močnih inovatorjev, skupaj z Avstrijo, Francijo, Belgijo, Luksemburgom, Irsko in Združenim kraljestvom. Rezultati inovacijske dejavnosti se izkazujejo tudi v trendih rastoče produktivnosti. Dodana vrednost na zaposlenega je porasla s 33 tisoč EUR v 2008 na 37 tisoč v 2014. S tem smo napredovali s 74 % EU povprečja na 82,5 %.
Na okrogli mizi so udeleženci razpravljali o ključnih ukrepih za tehnološki in razvojni preboj Slovenje. Ministrica za izobraževanje, znanosti in šport dr. Maja Makovec Brenčič je poudarila nujnost ohranitve ravnotežja med bazičnim in aplikativnim raziskovanjem in znanostjo. Obstoječo odprtost univerz je ocenila kot dobro. Tudi prehoda med znanostjo in gospodarstvom je po njenem mnenju vse več. Kritična pa je bila do delovno pravne zakonodaje. Dotaknila se je tudi zahteve po oblikovanju nove TIA, kjer je povedala, da bodo predlagali, da bo v novi zakonodaji vključen tudi inovacijski del, glede oblike organiziranja pa se bo potrebno še dogovoriti.
Samo Hribar Milič je bil kritičen do premajhne popularizacije tehničnega izobraževanja že od osnovne šole naprej. Zavzel se je za omejevanje vpisov na visoke in univerzitetne šole, saj »prevelika odprtost vodi v degradacijo znanj, ki jih dobivajo mladi v terciarnem izobraževanju«. V naslednjih 5 letih bo 90% poklicev zahtevalo bistveno več znanj s področja digitalizacije kot danes. Kot je izpostavil, »nam teče voda v grlo, kar se tiče pridobivanja teh znanj«. Premalo je tudi znanj s področja povezovanja, timskega dela, premalo se spodbuja zvedavost.
Udeleženci so se strinjali, da so ključni ukrepi za tehnološki in razvojni preboj Slovenije model kroženja raziskovalcev med univerzami in gospodarstvom, reforma razpisanih tehniških (inženirskih) programov na vseh 3 stopnjah v visokem šolstvu, povečanje javnih sredstev za R&R ob hkratnem prestrukturiranju znotraj javne porabe, privlačno davčno in investicijsko okolje ter pospešitev digitalizacije industrije in storitev. (Več o ukrepih v priloženem dokumentu).
Dodatne informacije: Tajda Pelicon, 041 397 194
GZS in Inženirska akademija Slovenije (IAS) bosta 7. septembra ob 10. uri v dvorani A zgradbe GZS organizirali 3. strateško konferenco Slovenija 5.0 z naslovom Čas je za tehnološki in inovacijski preboj Slovenije. Na konferenci bodo analizirane kritične točke inovacijskega modela, izpostavljena bodo najbolj propulzivna inovacijska žarišča v gospodarstvu in predlagani ključni ukrepi za preboj, povezani tudi z manifestom industrijske politike.
Forum tujih investitorjev v Sloveniji (SFIF), ki kot strateška skupina deluje pri GZS, se bo jeseni posebej posvetil zakonu o investicijah. Ta zakon z namenom izboljšanja investicijskega okolja v državi pripravljajo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Ministra Zdravka Počivalška smo že povabili za sejo izvršilnega odbora SFIF.
Predlogi ukrepov, ki so jih Vladi RS ponudili nova generacija podjetnikov iz strateške skupine Podjetniška Slovenija pri GZS in predstavniki Foruma tujih investitorjev v Sloveniji pri GZS, so tudi uradno v vladnem postopku. Ministrstvo za javno upravo jih bo skupaj z drugimi resorji presodilo in po presoji uvrstilo v Enotni dokument za zagotovitev boljšega zakonodajnega in poslovnega okolja ter dvig konkurenčnosti.
Sporočilo medijem
UO GZS o Manifestu industrijske politike in učinkih strukturnih ukrepov
Ljubljana, 6. april 2016 - UO GZS je na današnji seji izpostavil nezadovoljstvo s samo 5 nedvomno sprejetimi predlogi ukrepov iz Manifesta industrijske politike ter pozval koalicijo k čim hitrejšemu sklicu treh odborov DZ, s ciljem, da se odziv in aktivnosti Vlade RS bistveno izboljšajo, konkretizirajo in pospešijo. Člani UO so z direktorjem UMAR razpravljali o pomladanski napovedi in nujnih ukrepih za izboljšanje razmer v Sloveniji ter sprejeli predlog Letnega poročila GZS za leto 2015.
Predsednik GZS Marjan Mačkošek je uvodoma dejal, da je v Manifestu industrijske politike, ki ga je kreirala strateška skupina Slovenija 5.0 jeseni lani, 25 prednostnih predlogov ukrepov Vladi RS za izboljšanje poslovnega okolja in hitrejši razvoj industrije ter z njo povezanih dejavnosti. Decembra so trije odbori Državnega zbora s sklepom naložili Vladi RS, da se do teh predlogov opredeli. To je naredila do konca februarja. Zdaj čakamo na sklic treh odborov DZ, kjer bo razprava na to temo.
Izvršni direktor GZS Goran Novković je odziv vlade na Manifest industrijske politike podrobneje komentiral. Kot je povzel, vlada sicer retorično podpira večino predlogov. Vendar je konkretnih odgovorov premalo ali pa se jim je vlada celo izogibala. Pogosto je pri svojih zavezah oziroma obljubah podala tudi zelo pozne roke (tudi v letu 2021). Pri aktualni davčni reformi je posebej opozoril, da predlog GZS in ZDSS predvideva 328 mio evrov za razbremenitev plač 570.000 zaposlenih. Po drugi strani pa sindikati javnega sektorja zahtevajo 380 mio evrov samo za 160.000 javnih uslužbencev. Na vladi je, da se letos odloči, ali bo korektno razdelila učinke gospodarske rasti med volivce v Sloveniji.
UO GZS je zato izrazil nezadovoljstvo s samo 5 nedvomno sprejetimi predlogi ukrepov iz Manifesta industrijske politike ter pozval koalicijo k čim hitrejšemu sklicu treh odborov DZ, s ciljem, da se odziv in aktivnosti Vlade RS bistveno izboljšajo, konkretizirajo in pospešijo. Vlado je pozval k resnim strukturnim spremembam, zlasti zaradi ohlajanja globalnega gospodarstva. Hkrati je apeliral na vlado, da pri pozitivnih ukrepih s poznim rokom te roke skrajša, da jih bo uresničila do konca mandata v letu 2018.
Boštjan Vasle, direktor Urada za makro ekonomske analize in razvoj (UMAR), je predstavil Pomladansko napoved in učinke nekaterih strukturnih ukrepov v Sloveniji. Opozoril je na poslabšanje pričakovanj v mednarodnem okolju ter na občutno znižanje državnih investicij v Sloveniji v letošnjem letu (kar za 3%). V pomladanski napovedi predvidevajo le še 1,7-% rast BDP v 2016. Nadaljevalo se naj bi izboljševanje razmer na trgu dela, pričakovana je krepitev rasti plač, predvsem kot posledica plačnih dogovorov v javnem sektorju. Bruto plače naj bi se povečevale v javnem sektorju v tekočem in naslednjem letu bolj kot v zasebnem. Neravnotežji pričakuje Vasle v letu 2016 na področju gibanja cen (deflacija) ter investicij (presežek varčevanja nad investicijami). Vidi tri področja, ki preprečujejo, da bi slovensko gospodarstvo lahko v večji meri izkoristilo svoj potencial: zaostanek v produktivnosti, staranje prebivalstva (demografske spremembe) ter strukturna neskladja v javnih financah.
Mačkošek je komentiral, da tudi predstavljene napovedi UMAR potrjujejo, da je treba na strukturnih reformah vztrajati. Člani UO GZS so v razpravi izpostavili, da nobena vlada doslej ni celovito pristopila k razrešitvi ključnih izzivov Slovenije, temveč se ukrepov lotevajo le parcialno. To povzroči, da se vrtimo v začaranih krogih. Kritični so bili do predstavljene rasti investicij v letu 2017, saj nova finančna perspektiva le manjši delež sredstev predvideva za investicije, ostalo pa za raziskave in razvoj, učinki bodo torej vidni šele veliko kasneje. Skeptični so tudi do s strani Umarja napovedanega dviga plač v zasebnem sektorju v letu 2017 in se sprašujejo, če je pri tem upošteval morebitno razbremenitev plač razvojnih kadrov, za kar se GZS že dolgo zavzema. Opozorili so tudi, da v gradbeništvu v letošnjem letu ocenjujejo padec obsega dela za 20%.
Na svoji seji je UO GZS obravnaval tudi predlog Letnega poročila GZS leta 2015. Pri tem je generalni direktor GZS Samo Hribar Milič med drugim povedal, da so znašali merljivi dosežki lobiranja GZS v lanskem letu prek 300 mio evrov. UO je predlog poročila o delu GZS za leto 2015 in ga posredoval skupščini GZS v potrditev.
Dodatne informacije: Tajda Pelicon, 01 5898 136
»V industriji pričakujemo, da bo javna poraba učinkovita.« Celotni članek dostopen na tej povezavi!
Na četrtkovi seji se je vlada opredelila do predlogov gospodarstva iz Manifesta industrijske politike.
GSZ se bo na stališča vlade odzvala v naslednjih dneh.
Vlada RS bi se lahko do predlogov iz Manifesta industrijske politike opredelila v četrtek, smo izvedeli neuradno. Kot je znano, je rok za opredelitev vlade do predlogov, ki smo jih zbrali v okviru strateške skupine Slovenija 5.0 in tudi drugih gospodarstvenikov, minil konec februarja. Po opredelitvi vlade bo sledil odziv GZS in razprava na novi seji treh odborov Državnega zbora, ki so tud zahtevali opredelitev vlade do predlogov iz manifesta.