V skladu z Zakonom o gospodarskih zbornicah (Ur.l. RS, 60/2006), na osnovi programskih nalog GZS pri pospeševanju inovacijske dejavnosti (10. člen Statuta GZS z dne 22.11.2006 in 14.03.2007) in skladno s programom spodbujanja inovativnosti »Inovativna Slovenija« je Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije, dne 6. aprila 2016 sprejel
Uvodne določbe
V letu 2016 v projekt »Priznanje GZS za inovacije« vstopata partnerja Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (v nadaljevanju MGRT) ter SPIRIT, Javna agencija (v nadaljevanju SPIRIT).
1. člen
S tem pravilnikom se določijo merila, način in postopek zbiranja, ocenjevanja ter podeljevanja »Priznanj GZS za inovacije« za vsakoletne inovativne dosežke v Sloveniji (v nadaljevanju: priznanja).
2. člen
Priznanja po tem pravilniku se podeljujejo za najboljše inovacije, ki so bile prijavljene na razpise območnih in regionalnih zbornic GZS (v nadaljevanju OZ in RZ).
3. člen
Inovacije po tem pravilniku so definirane v skladu s pravili OECD kot sledi:
- inovacija pomeni proces spreminjanja zamisli v izdelek, postopek ali storitev oziroma
proces preoblikovanja ustvarjalnosti v dobiček;
- inovacije zajemajo nove izdelke, postopke in storitve ter bistveno izboljšane izdelke,
postopke in storitve. Inovacija je uvedena, ko se pojavi na trgu (inovacija izdelka, storitve)
ali uporabi v okviru postopka (inovacija postopka). Izdelek, storitev ali postopek morajo biti
novi ali bistveno izboljšani za podjetje, ni pa nujno, da so novi na trgu;
- inovacije vključujejo vrsto znanstvenih, tehnoloških, organizacijskih, finančnih in
gospodarskih aktivnosti;
- inovacija temelji na rezultatih novega tehnološkega razvoja, novih kombinacij že obstoječih
tehnologij ali uporabi drugega znanja, ki ga je pridobilo podjetje.
Inovacija je tehnološka in netehnološka koristna novost, ki jo za tako opredelijo odjemalci.
Koristnost novosti v praksi se dokazuje z uspešno prodajo na domačem ali mednarodnem trgu, v primeru koristne uporabe v organizaciji, kjer je nastala, pa s podatki uporabnikov.
4. člen
Območne in regionalne gospodarske zbornice (OZ oz. RZ) do 30. maja tekočega leta organizacijski enoti GZS, odgovorni za področje inovativnosti, sporočijo podatke o treh najbolje ocenjenih zlatih inovacijah, ki se potegujejo za priznanje na nacionalni ravni.
V kolikor na posamezno OZ oz. RZ prispe 20 inovacij ali več, lahko OZ oz. RZ organizacijski enoti GZS, odgovorni za področje inovativnosti predložijo en dodaten zlati inovacijski predlog (skupaj 4 zlate inovacijske predloge) ter za vsakih nadaljnjih 10 še po en dodaten zlat inovacijski predlog.
OZ oz. RZ lahko za nacionalni nivo predlaga dodatni inovacijski predlog tudi v primeru, če skupno število inovacij ne dosega 20, vendar pod naslednjimi pogoji:
- Inovacijski predlog mora biti ocenjen z zlatim priznanjem in s končno oceno ne sme zaostajati za zlatimi priznanji, ki na nacionalni nivo napredujejo znotraj redne kvote
- Dodatno imenovanje mora biti obrazloženo (zakaj dodaten projekt, kakšna je kvaliteta dodatnega inovacijskega predloga, kakšna je vpliv inovacijskega predloga na širše okolje) s strani Komisije.
Po prejemu obrazložitve in popolne prijavne dokumentacije za dodatni inovacijski predlog se sestane 3-članska komisija GZS, ki določa člane nacionalne komisije za inovacije ter sprejema odločitev o sprejetju ali zavrnitvi dodatnega inovacijskega predloga. 3-članska komisija GZS pri odločevanju o sprejetju dodatnega inovacijskega predloga daje prednost podjetjem, ki niso kandidati za priznanja v okviru redne kvote. Slednji kriterij je vpeljan z namenom spodbujanja inovativnosti med najširšo gospodarsko javnostjo.
OZ oz. RZ glede na odločitev 3-članske komisije posredujejo končen seznam kandidatov za nacionalno priznanja in njihovo popolno dokumentacijo organizacijski enoti GZS, odgovorni za področje inovativnosti v roku, opredeljenem v 1. odstavku tega člena.
Vse prispele vloge se v celoti obravnavajo kot poslovna skrivnost.
5. člen
Priznanja
O vrsti priznanja odloča končna ocena skladno z navodili za ocenjevanje, ki so določeni v Prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.
Priznanje GZS za inovacijo je lahko:
- zlato,
- srebrno ali
- bronasto
na njem so naslednji zapisani podatki:
- stopnja priznanja GZS,
- ime in priimek avtorja / avtorjev inovacije,
- gospodarska družba ali organizacija,
- naziv inovacije,
- kraj in mesec podelitve ter
- dva podpisa (predsednika ocenjevalne komisije in predsednika GZS).
Podjetje prejme uokvirjeno priznanje, vsak od avtorjev pa svoje priznanje v ustrezni mapi. Podjetje prejme tudi »elektronsko plaketo« z videzom ustrezne kovine in z napisom »GZS INOVACIJE« ter z navedbo letnice.
Inovacije, ki ne prejmejo zlatega, srebrnega ali bronastega priznanja, prejmejo diplomo. Listina diplome vsebuje iste podatke kot listina priznanja, le da ima namesto stopnje priznanja napis Diploma. K Diplomi ne sodi e-plaketa.
6. člen
(Izbor komisije za ocenjevanje ter ocenjevanje)
Organizacijska enota GZS, odgovorna za področje inovativnost, v sodelovanju z OZ oz. RZ ter sektorskimi združenji in zbornicami pripravi seznam kandidatov za ocenjevalno komisijo za inovacije - listo ekspertov vezanih na posamezna inovacijska področja. Listo potrdi UO GZS.
Organizacijska enota GZS, odgovorni za področje inovativnost, vsako leto ob prejemu inovacijskih predlogov izdela predlog ocenjevalne komisije z izborom ekspertov s te liste. V komisiji sodelujeta tudi predstavnik MGRT in predstavnik SPIRIT, javne agencije. Po potrebi lahko v Komisiji sodelujejo tudi strokovnjake zunanjih institucij, ki so pomembni za objektivno ocenjevanje prejetih inovacijskih predlogov. Ocenjevalno komisijo potrdi Generalni direktor GZS.
Organizacijska enota GZS, odgovorna za področje inovativnosti, zbira prijave inovacij na osnovi tega pravilnika in jih pripravi za ocenitev. Podlaga za delo ocenjevalne komisije je popolna vloga, ki mora poleg predstavitve predlagatelja, inovacije in avtorja/jev zajemati še:
- predstavitev stopnje inventivnosti predloga,
- predstavitev stopnje tržne zanimivosti (pričakovanih in doseženih gospodarskih rezultatov) predloga
- predstavitev stopnje skladnosti predloga z vidikom trajnostnega razvoja
In
- vse zahtevane priloge
Oblika dokumentacije je enotna in je podana v Prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika.
7. člen
Ocenjevalna komisija glede na prispele predloge oblikuje kategorije inovacij, izvede ocenjevanje in usklajevanje ocen, izračuna končne ocene inovacijskih prijav ter določi vrsto priznanj na podlagi navodil za ocenjevanje, ki so opredeljeni v Prilogi 1 tega pravilnika. Ocenjevalna komisija je pri svojem delu avtonomna, njene odločitve pa so dokončne.
Če pri katerem od članov ocenjevalne komisije pri ocenjevanju inovacijskega predloga pride do konflikta njegovih osebnih ali poslovnih interesov, kar posledično vpliva na objektivnost njegovega ocenjevanja, se mora ta član sam izločiti iz komisije pri ocenjevanju spornega predloga.
Predlog za izločitev člana ocenjevalne komisije v primeru iz prejšnjega odstavka tega člena, lahko poda tudi posamezni član ocenjevalne komisije. Predlog za izločitev je sprejet, če zanj glasuje večina vseh članov ocenjevalne komisije.
Ocenjevalna komisija prispele predloge razvrsti v 4 kategorij inovacij:
• Produktne inovacije (Proizvod ali storitev, ki je nov ali bistveno izboljšan. Vključuje znatne izboljšave tehničnih specifikacij, sestavnih delov in materialov, programske opreme v izdelku, prijaznost do uporabnika ali druge funkcionalne značilnosti)
• Procesne inovacije (Nov ali bistveno izboljšan proizvodni proces oz. postopek. To vključuje pomembne spremembe v tehniki, opremi in / ali programski opremi).
• Trženjske inovacije (Nov način trženja, ki vključuje pomembne spremembe v oblikovanju proizvoda ali embalaže, promocijske predstavitve, promocijo izdelkov ali cen).
• Organizacijske inovacije (Nove organizacijske metode v poslovnih praksah, v organizaciji delovnega mesta ali pri zunanjih odnosih).
ter v dodatni inovacijski izziv, ki je lahko določen v regionalnih razpisih.
8. člen
Ocenjevalna komisija vrednoti inovacijske prijave po naslednjih kriterijih:
1. Inventivnost
1.1. Izvirnost: V kolikšni meri inovacija presega/odstopa od poznanega stanja v podjetju, v državi ali v svetu ali od obstoječih razvojnih smernic podjetja. Kolikšna je uporabna vrednost inovacije za končne uporabnike v primerjavi z obstoječimi/dosedanjimi rešitvami, lastnimi ali konkurenčnimi.
1.2. Zaščita novosti: ali je invencija varovana s patentom, ali je v postopku pridobivanja patentne zaščite, ali je invencija varovana s poslovno skrivnostjo ali z drugimi oblikami varovanja …
2. Gospodarski rezultati
2.1. Doseženi gospodarski rezultati inovacije:
Gospodarska vrednost inovacije za podjetje (v EUR in v %), povečanje tržnega deleža, povečanje dobička, znižanje stroškov poslovanja, nova delovna mesta, povečan BDV/zaposlenega, prihodki od prodaje pravic intelektualne lastnine, druge koristi za podjetje, ki niso finančno merljive, druge koristne novosti, ki jih kot take opredelijo odjemalci …
2.2. Pričakovani gospodarski rezultati inovacije:
3. Trajnostni vidik
3.1. Trajnostni učinki inovacije na inovacijski sistem: Inovacijski proces je vzpodbudil razvoj invencijsko-inovacijskega sistema v podjetju, okrepil kompetence podjetja za hiter razvoj ideje do uvedbe na trg, vzpodbudil razvoj timskega dela, vzpodbudil interdisciplinarnost pri inoviranju, vzpodbudil sodelovanje z znanstveno-raziskovalnimi inštitucijami in univerzami, vzpodbudil sodelovanje z uporabniki pri razvoju novosti, ipd.
3.2. Okoljski vidiki
Ugodni vplivi inovacije na trajnostni razvoj podjetja (na delovno okolje, na varnost pri delu), ugodni vplivi na okolje izven podjetja (globalni, regionalni, lokalni vplivi), pomembnost inovacije za počutje uporabnika, proizvodni viri (neobnovljivi naravni viri, odpadki, učinkovita raba materialov, učinkovita raba energije, delovna obremenitev, emisije toplogrednih plinov), naslavljanje uporabnika (spodbujanje varčevanja); energetske potrebe v življenjskem ciklu inovacije; uničenje po koncu življenjskega cikla (recikliranje, odpadek).
Za podelitev priznanja se upoštevajo inovacije, ki izpolnjujejo omenjene tri kriterije iz tega pravilnika in so uspešno uporabljene v praksi, vendar so bile v praktični uporabi največ dve leti pred letom, ki ga zajema razpis GZS.
9. člen
Na podlagi avtonomne odločitve ocenjevalne komisije, izvede GZS javno razglasitev in podelitev priznanj, ki je praviloma v mesecu septembru.
10. člen
Inovator, ki prejme priznanje GZS za inovacijo v Sloveniji, si s tem pridobi pravico uporabe priznanja v komercialne in publicistične namene.
11. člen
Pravice iz 10. člena tega pravilnika prenehajo, če pride do njihove zlorabe.
Za zlorabo se šteje:
- zavajanje Komisije z dajanjem neresničnih podatkov,
- uporaba priznanja GZS v namene, ki niso povezani z inovacijo,
- podajanje netočnih informacij glede stopnje priznanja oz. nivoja priznanja (regionalni, nacionalni).
12. člen
V kolikor prejemnik priznanja ali diplome tudi po opozorilu ne preneha z zlorabo podeljenega priznanja, ima OZ pravico zahtevati sodno prepoved uporabe podeljenega priznanja v skladu z 10. členom tega pravilnika oziroma odvzem priznanja.
13. člen
Ta pravilnik je bil sprejet na seji upravnega odbora GZS, dne 6. aprila 2016 in začne veljati naslednji dan po sprejetju. Z dnem začetka veljave tega pravilnika, preneha veljati Pravilnik o podeljevanju priznanj GZS inovacijam v Sloveniji, ki ga je upravni odbor GZS sprejel dne 13. aprila 2010.
Dopolnitve in spremembe k temu pravilniku, ki jih je sprejel UO GZS na svoji seji, zaključeni dne 6. aprila 2016, začnejo veljati naslednji dan po sprejetju.
14. člen
Ta pravilnik se objavi na spletnih straneh GZS.
Direktor GZS Predsednik UO GZS
Samo Hribar Milič, l.r. Marjan Mačkošek, l.r.
Ljubljana, dne 6. aprila 2016
Prilogi:
Priloga 1: Navodila za ocenjevanje inovacijskih prijav
Priloga 2: Minimalna vsebina prijave na nacionalni nivo (Prijavni obrazec)