Ljubljana, 30. maja 2017 –  Gospodarstvo potrebuje dolgoročno stabilno in predvidljivo trajnostno in konkurenčno okolje, je povedal Vojmir Urlep na današnjem 2. Vrhu podjetij v tuji lasti. Na dogodku, ki ga je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) skupaj s Forumom tujih investitorjev v Sloveniji (strateška skupina GZS - SFIF) in Predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji, so definirali predloge prednostnih ukrepov za privabljanje investicij.


Boštjan Gorjup, predsednik GZS, je uvodoma izrazil zadovoljstvo nad razpravo na dopoldanski Veliki investicijski konferenci. Izpostavil je številna družinska podjetja, ki so se razvila v zadnjih 25-ih letih, in potrebujejo podporo za nadaljnji razvoj. Potrebni pa so tudi infrastrukturni projekti. V družbi potrebujemo tudi pozitiven pristop, kako jih spraviti v življenje. Projekti, ki prihajajo, prinašajo ne le sredstva, temveč vodijo tudi do ohranjanja delovnih mest ter zagotavljajo nadaljnji razvoj podjetij. Investicijo Magne je označil kot pomemben projekt, ki si zasluži popolno podporo, da bo tudi izveden.

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je povedal, so podjetja v tuji lasti eni glavnih nosilcev razvoja slovenskega gospodarstva. Inovacije in nove poslovne modele pa je označil kot ključne za nadaljnji razvoj in rast. S predlaganim zakonom o spodbujanju investicij želijo oblikovati transparenten in poslovno prijazen zakonodajni okvir. MGRT se bo hkrati osredotočil na strukturne reforme. Vsak investitor z jasno vizijo, da posluje v Sloveniji, je dobrodošel, je dejal.

Pomembno je slišati s strani MGRT, da pripravlja korake, ki bodo vodili k bolj prijaznemu in konkurenčnemu poslovnemu okolju, je povedal Vojmir Urlep, predsednik IO SFIF. Slovenija potrebuje investicije, ki prinašajo visoko dodano vrednost, za kar so potrebi visoko motivirani, izobraženi in kompetentni ljudje. Zato se je treba lotiti tudi izobraževalnega sistema. Slovenija potrebuje investitorje z visoko stopnjo socialne in okoljske odgovornosti, oblikovati je treba dolgoročno konkurenčno in atraktivno okolje.

Državna sekretarja Aleš Cantarutti (MGRT) in Tilen Božič (MF) sta predstavila prioritete omizja državnih predstavnikov. To so ohranitev davčnih olajšav v zakonu, nakup nepremičnin v lasti lokalnih skupnosti pod ocenjeno vrednostjo z neposredno pogodbo v primeru, da investitorja identificirajo kot strateškega, ter nepovratna sredstva ob enakih pogojih za vse in na vseh območjih. Med drugimi ukrepi sta izpostavila nižjo obdavčitev strokovnjakov, izobraževalno politiko za nove investicije v prihodnje ter imigracijsko politiko prijazno do uvoza znanja. Njuno glavno sporočilo je zmanjšanje davčnih obremenitev v Sloveniji, kar nenazadnje želijo doseči s predlogom tega zakona. Učinkoviti moramo biti pri promociji Slovenije za tuje in domače investitorje. Moramo biti bolj pozitivno naravnani, optimistični in pokazati primere dobre prakse. Predlog novega zakona sloni na Lex Magni ter naj bi veljal tako za domače kot tuje investitorje.

Vojmir Urlep in Bahaaeldin Abdallah Mohamed Baioumy sta navedla prioritete predstavnikov gospodarstva za privabljanje investitorjev s strani. Komentirala sta, da v bistvu ni razlik glede na to, kar je povedala vladna stran. Med prioritetami sta izpostavila ohranitev davčnih olajšav za RR investicije, pri čemer mora biti davčna osnova jasno definirana. Nujno je potrebno poenostaviti predpise, ki so pomembni za vse investitorje ter vzpodbuditi lokalne skupnosti, da bodo bolj proaktivne pri iskanju investitorjev. Želijo implementacijo one-stop shop-a, ki bo poenostavil življenje vsakega investitorja. Prepričana sta, da bi morali imeti bolj holističen pogled in ne le iskati delnih rešitev in sprememb, ker bi to sicer nekoliko izboljšalo okolje, vendar nas ne bi privedlo do cilja. Med drugimi ukrepi sta poudarila zelo poenostavljeno imigracijsko politiko, ki bi omogočala učinkovito (z manj birokracije) privabljanje strokovnjakov s pravimi znanji in kompetencami. Za to je potrebno izvesti tudi spremembe pri obdavčitvi dohodnine. Imeti moramo nacionalno izobraževalno strategijo, ki bo dala pravo mešanico kompetenc in znanj, ki jih slovensko gospodarstvo potrebujemo, če želimo biti družba z visoko dodano vrednostjo. Ključno sporočilo predstavnikov gospodarstva se glasi, da so sicer enkratni ukrepi dobrodošli, vendar potrebujemo dolgoročno trajnostno in konkurenčno okolje, ki je stabilno in predvidljivo.

Cantarutti je izrazil zadovoljstvo nad usklajenostjo političnega in gospodarskega omizja in dodal, da vemo, kaj je treba narediti, več ali manj tudi, kako to storiti. Le še narediti moramo.

Generalni direktor GZS Samo Hribar Milič je dogodek sklenil z željo, da bomo čez leto dni lahko ugotovili, da smo prepričali vlado in javnosti, da to, kar gospodarstvo potrebuje, ni nekaj radikalnega. Je le tako okolje, kot ga imajo naši bližnji gospodarski konkurenti že sedaj.