Tveganje na delovnem mestu? NE HVALA
Mednarodna zaključna konferenca projekta SKUPAJ – gradniki zdravja
Tri nova, brezplačna, interaktivna orodja za izdelavo cene tveganja na delovnem mestu bi lahko slovenskim pekom, mesarjem in trgovcem prihranila do 1,5 mio EUR.
Na Mednarodni zaključni konferenci smo pod naslovom "Tveganje na delovnem mestu? NE, HVALA" strnili izkušnje, znanja in spoznanja, do katerih smo prišli partnerji v projektu »SKUPAJ - gradniki zdravja«, »S skupnimi prizadevanji delodajalcev in delojemalcev v trgovinski, storitveni in proizvodni dejavnosti do spoznanja vrednosti preventive«, katerega sofinancira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Z namenom, da delodajalcem in zaposlenim predstavimo sodoben pristop k izdelavi ocene tveganja na delovnih mestih in jim podamo smernice za sprejem učinkovitih ukrepov, ki bodo pripomogli k vzpostavitvi zdravega in varnega delovnega okolja, so na konferenci svoje izkušnje in znanje delili domači in tuji strokovnjaki s področij delovnega prava, varnosti in tveganj na delovnem mestu, razvijanja spletnih interaktivnih orodij za izdelavo ocene tveganja ter delovnih inšpekcij.
Predsednik upravnega odbora Podjetniško trgovske zbornice
mag. Brane Lotrič je uvodoma izpostavil, da podjetja res potrebujejo ustrezno urejeno dokumentacijo za poslovanje skladno s predpisi, še bolj kot to pa potrebujejo zdrave, zadovoljne in motivirane delavce. Izrazil je pohvalo ZZZS, ki je finančno podprl prizadevanje socialnih partnerjev, da smo v sodelovanju prispevali k večji ozaveščenosti delodajalcev in zaposlenih.
Mag. Vida Kožar, direktorica PTZ in vodja projekta je predstavila aktivnosti, ki so jih projektni partnerji izvedli v času trajanja projekta. Izpostavila je, da se vložena sredstva v promocijo zdravja na delovnem mestu povrnejo od 2,5 do 4,8 krat, saj največ stanejo delavci, ki so v bolniškem staležu. Kljub temu, da delodajalcem, ki ne poskrbijo za ustrezno varnost in zdravje pri delu grozijo kazni do 40.000 EUR, mora vsem največjo vrednost predstavljati zdravje in življenje zaposlenih, saj v EU, vsake tri minute in pol, nekdo umre zaradi nezgode na delovnem mestu.
Nataša Kramar iz Zavoda Varen sem, je predstavila nova Orodja OiRA za prodajalce, peke in mesarje, ki pomagajo mikro in malim podjetjem izvedbo temeljitega postopka ocenjevanja tveganja, od zaznave nevarnosti in ocenjevanja tveganj na delovnem mestu, do odločitev za sprejem preventivnih ukrepov, njihovega izvajanja, ter ustrezne revizije.
Lorenzo Munar, OSHA Bilbao, Španija pohvali napredek pri razvoju orodij OiRA v Sloveniji, saj je Slovenija na zadnjem mestu po številu samostojno izdelanih ocen tveganja (7%), na zahodu EU je ravno obratno. Kot izziv projektnim partnerjem izpostavi promocijo razvitih orodij, saj tudi zelo kvalitetna orodja izgubijo svojo vrednost, če niso v uporabi.
Andreja Toš Zajšek iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je predstavila primere kršitev zakona iz sodne prakse in ob tem poudarila prepogosto pozabljeno dejstvo, da sta za zagotavljanje varnosti pri delu odgovorna delodajalec in delavec.
Marios Charalambous, MIAC Services ltd je izrazil podporo sodelovanju socialnih partnerjev, ki lahko le s skupnimi prizadevanji pripomorejo k zvišanju ravni varnosti na delovnih mestih. Izkušnje s Cipra je podal kot primer, kako tudi v Sloveniji doseči večjo prepoznavnost orodij, ki so v vsakem trenutku dostopna tako delavcem kot delodajalcem in omogočajo postopno prepoznavanje nevarnosti in določanje ukrepov za njihovo omejitev.
Slavko Krištofelc z Inšpektorata za delo je izrazil zaskrbljenost, ker se v Sloveniji v 15 letih, na obravnavanem področju ni spremenilo nič. Povzel je ključne kršitve, ki jih ugotavljajo v dejavnosti trgovine, pri čemer skrb zbuja podatek, da pri vsakem nadzoru v trgovini ugotovijo vsaj tri nepravilnosti. Dejavnost trgovine pa se uvršča na nezavidljivo drugo mesto po številu nezgod pri delu.
S predstavitvijo v projektu nagrajenih načrtov za promocijo zdravja sta navdušila
Marko Lotrič, direktor podjetja Lotrič meroslovje d.o.o. in
Petra Duša, zaposlena v podjetju Johnson & Johnson. Udeleženci so imeli priložnost, da s strani direktorja in zaposlene spoznajo vrednost in učinek različnih ukrepov, ki prispevajo k boljšemu zdravju zaposlenih, njihovi učinkovitosti in zadovoljstvu, ki se zrcalita v uspešnosti obeh podjetij. Predstavljena primera dobre prakse, naj bosta izziv za izboljšave pri vzpostavljanju kvalitetnih delovnih mest.
Projektni partnerji so strnili konferenco z željo, da v projektu izdelane:
malim in mikro podjetjem olajšajo prepoznavanje tveganj v njihovi dejavnosti ter postanejo koristno vodilo za sprejemanje učinkovitih ukrepov, da bodo njihovi zaposleni zdravi, zadovoljni in motivirani prispevali k uresničevanju ciljev podjetij.