Aktualna vprašanja in odgovori


#PKP5 – ZAKON O ZAČASNIH UKREPIH ZA OMILITEV IN ODPRAVO POSLEDIC COVID-19 (ZZUOOP) – veljaven od 24.10.2020

 

#PKP6 - ZAKON O INTERVENTNIH UKREPIH ZA OMILITEV POSLEDIC DRUGEGA VALA EPIDEMIJE COVID-19 (ZIUOPDVE) – veljaven od 28.11.2020


PKP5 podaljšuje nekatere dosedanje ukrepe za ohranitev delovnih mest oz. uvaja nekatere nove. Gre za peti sveženj ukrepov, katerega nosilec je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Zakon zajema ukrepe na področju zdravstva, dela, socialnega varstva, gospodarstva, vzgoje in izobraževanja, izvrševanja kazenskih sankcij in pravosodja, kmetijstva, gospodarstva in prehrane ter infrastrukture. Sveženj ukrepov na novo uvaja oziroma podaljšuje že veljavne ukrepe, ki v ospredje postavljajo zaščito delovnih mest, skrb za starejše in preprečevanje širjenja okužb s COVID-19.


Besedilo zakona lahko najdete na tej povezavi.

Odgovori so dopolnjeni z novostmi oz. spremembami, ki jih je prenesel PKP6.

PKP6 med drugim podaljšuje povračilo nadomestila plače za čas čakanja na delo doma do 31. 1. 2021 ter spreminja maksimalno višino povračila nadomestila. Od novembra dalje bo nadomestilo omejeno z zneskom povprečne slovenske plače tj. približno 1.800 evrov bruto, možno pa bo tudi 100% povračilo nadomestila. Pri nadomestilu plač delavcem zaradi nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile dodaja primera ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej. PKP6 je veljaven od 28.11.2020 dalje.

Besedilo zakona PKP6 lahko najdete na tej povezavi.

Odgovore  na vprašanja so pripravile svetovalke v Pravni službi GZS:

  • Metka Penko Natlačen, namestnica direktorja,
  • Urška Sojč, samostojna svetovalka,
  • Cvetka Furlan, samostojna svetovalka,
  • Andrejka Kos, samostojna svetovalka.

V nadaljevanju so v tej rubriki zbrana vprašanja po posameznih sklopih:

  • čakanje na delo,
  • skrajšani polni delovni čas,
  • karantena in višja sila,
  • delo na domu 
  • ostale novosti PKP5,
  • vzorci odredbe za skrajšan delovni čas, čakanje na delo, dugo.

Ukrepa čakanja na delo in skrajšanega polnega delovnega časa se (v bistveni vsebini) nadaljujeta na način, kot je bilo urejeno v PKP3 in PKP5; ostali ukrepi so predstavljeni na novo.

V posameznih primerih, ko odgovor na posamezno vprašanje ni jasen, sproti vlagamo zaprosila za pojasnilo zakonskega besedila na pristojno ministrstvo, zlasti na MDDSZ, MF, FURS ali NIJZ ter v zvezi z izvajanjem postopka sofinansiranja ukrepov na Republiški zavod za zaposlovanje. Rubriko z odgovori sproti dopolnjujemo.

Odgovori so bili pripravljeni dne 23.10.2020 in 27.11.2020 na podlagi takrat znanih informacij in splošno veljavnih predpisov ter na podlagi najboljšega znanja in osebne presoje pripravljavk. Odgovori so splošne, informativne in nezavezujoče narave ter ne predstavljajo pravnega nasveta za ravnanje subjektov v konkretnem primeru, niti uradne razlage zakona. Pravna služba GZS ne prevzema nobene odgovornosti za ravnanje posameznih uporabnikov na podlagi informativnih odgovorov. Ugotovitve, predstavljene v odgovorih, v nobenem primeru ne pomenijo meritorne odločitve v posamezni zadevi, ali da organ, ki je pristojen za presojo zadeve, ne bi mogel odločiti drugače.

I. ČAKANJE NA DELO – Q&A


Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ti. PKP5) določa, da ima delavec v času začasnega čakanja na delo obveznost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem delovnih dni v tekočem mesecu. Kako se v tem primeru obračuna prevoz na delo in z dela ter malica?

Za dneve, ko se delavec vrne na delo na zahtevo delodajalca, prejema plačo, saj opravlja svoje delovne obveznosti. Za te dni je upravičen tudi do povračila stroškov za malico in za prevoz na delo ter z dela. Delodajalec mora o prekinitvi čakanja na delo predhodno obvestiti Zavod za zaposlovanje. Predhodno pomeni, da delodajalec zavod obvesti najkasneje z odredbo o vpoklicu delavca na delo, ki jo v vednost prejme tudi zavod.

Katere pogoje mora izpolnjevati delodajalec, da je upravičen do povračila nadomestila plače za delavce, ki so na začasnem čakanju na delo in oprostitve plačila prispevkov za te delavce?

Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije upadli za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki so bili registrirani najpozneje na dan 1. september 2020 in ki se jim bodo povprečni mesečni dohodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 31. avgusta 2020. Če pogoji iz tega odstavka od predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičenec vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa. Če vlogo vloži delodajalec, registriran po 1. septembru 2020, ZRSZ vlogo s sklepom zavrže. Zoper sklep ni pritožbe.

 

Do ukrepa niso upravičeni:

-        neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 %,

-        delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in ima več kot deset zaposlenih na dan 13. marca 2020,

-        tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.

 

Pravice do povračila izplačanih nadomestil plače prav tako ne more uveljavljati delodajalec:

-          ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz te alineje tudi, če na dan vložitve vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge

-          če je nad njim uveden postopek stečaja ali če se nahaja v likvidacijskem postopku. 


Ali lahko delodajalec vpokliče na delo delavce, ki so na začasnem čakanju na delo? Kako se v tem primeru evidentirajo ure? Ali se vodi evidenca odsotnosti posameznih delavcev po urah (174 ur na mesec)?

Delodajalec lahko delavca v času začasnega čakanja na delo pozove, da se vrne na delo do sedem dni v tekočem mesecu. Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti Zavod za zaposlovanje. Tudi za delavce na čakanju na delo je potrebno voditi evidenco ur, ki je skladna z letnim razporedom delovnega časa.

Ali lahko delavec dela 5 ur vsak dan, preostale 3 ur je na čakanju?

Zakon v tem primeru ne omogoča povračila nadomestila plače. Pri takšni razporeditvi se lahko uporabi ukrep delnega subvencioniranja skrajšanja polnega delovnega časa.


Ali se bo vedelo, na kateri dan se bo preverjalo neplačane zapadle obveznosti do FURS, ker vsak dan v mesecu podjetja nimajo vsega poravnanega?

Preverjalo se bo, če ima delodajalec neplačane zapadle obveznosti do FURS-a na dan vložitve vloge pri Zavodu za zaposlovanje. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge.


V primeru vrnitve delavca nazaj na delo za 7 delovnih dni, kako se v tem primeru tolmači en delovni dan, je opredeljen kot 8 urni delavnik, je lahko tudi manj ali več?

V primeru vrnitve delavca nazaj na delo se mu upošteva takšna prisotnost kot izhaja iz evidence ur in njegovega razporeda delovnega časa. Delodajalec v obdobju, za katerega uveljavlja povračilo nadomestila, ne sme odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo.


Ali mora računovodski servis, ki oddaja vlogo za čakanje na ZRSZ, za ta primer dobiti posebno pooblastilo od odgovorne osebe podjetja, za katerega bo oddajal vloge?

Računovodski servis za vložitev vloge za povračilo nadomestila v imenu delodajalca potrebuje pooblastilo.

 

Če želite, da nekdo, npr. računovodja, za stranko ureja vloge na portalu, ga lahko tudi že ob registraciji  podjetja (na strani na https://www.zadelodajalce.si/) navedete kot uporabnika (registracija z eNaslovom) ter mu sporočite podatke o pooblastilu.


Ali je obvezno prijaviti delavca na čakanje na delo na ZRSZ, čeprav delodajalec ne bo zaprosil za povračilo nadomestila plače?

Delavce, ki so na začasnem čakanju na delu je potrebno prijaviti na ZRSZ zgolj, če bi želeli uveljavljati pravico do povračila nadomestila plače.


ZIUZEOP določa, da bo moral delodajalec vračati prejeta sredstva, če je v obdobju prejemanja nadomestila odredil nadurno delo ali začasno prerazporedil delovni čas, če bi lahko to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo. Ali je ta prepoved absolutna, za vsa delovna mesta?

Prepoved nadurnega dela je potrebno razlagati na način, da ta prepoved velja le v primeru, ko bi bilo to delo možno opraviti z delavci na začasnem čakanju na delo. Če delavci na čakanju za to delo niso ustrezno usposobljeni, pa se nadurno delo lahko odredi. Na primer: poslovni razlog nastane zgolj znotraj enega oddelka, v drugem oddelku pa je povečan obseg dela. Če delavci, ki so na čakanju niso usposobljeni za delo v oddelku, kjer je povečan obseg dela, se lahko za delavce iz drugega oddelka odredi nadurno delo. Smiselno velja tudi za začasno prerazporeditev delovnega časa. PKP5 pa ne določa posebnih omejitev neenakomerne razporeditve delovnega časa.


Ali se lahko uveljavlja povračilo izplačanega nadomestila plače za čas čakanja na delo za direktorja podjetja?

Da, v kolikor je direktor vključen v obvezna socialna zavarovanja kot zaposlena oseba po zavarovalni podlagi 001. Se pa postavi vprašanje, kaj to pomeni za poslovanje podjetja kot gospodarskega subjekta, saj v tem času podjetje dejansko nima aktivno delujočega zakonitega zastopnika. Po našem mnenju je pred nastopom čakanja potrebno pooblastiti osebo za zastopanje oz. imenovati prokurista.


Kdo se šteje za neposredne ali posredne uporabnike proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine?

Pravilnik o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov določa slednje.

Neposredni uporabniki državnega oziroma občinskih proračunov so:

1.                  državni ter občinski organi in organizacije, vključno z občinsko upravo, ki so ustanovljeni z zakonom, občinskim odlokom ali drugim pravnim aktom (5. in 6. točka prvega odstavka 3. člena zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02; v nadaljnjem besedilu: ZJF) in

2.                  ožji deli občin, ki so pravne osebe (prvi odstavek 1. člena ZJF).

 

Posredni uporabniki državnega ali občinskega proračuna so pravne osebe:

1.          ki so organizirane v pravno organizacijski obliki javni zavod, javna agencija ali javni sklad

2.          katerih ustanovitelj in lastnik je država oziroma občine

3.          ki izvajajo javno službo, dejavnost v javnem interesu ali druge naloge, s katerimi se izvajajo javne funkcije in

4.          ki sredstva za financiranje pridobivajo iz državnega ali občinskih proračunov, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ali Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in drugih virov.

 

Kot posredni uporabniki se obravnavajo tudi:

1.      Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije;

2.      javni zavodi, javne agencije ter javni skladi, katerih ustanovitelji so posredni uporabniki;

3.      samoupravne narodnostne skupnosti in

4.      kmetijskogozdarska zbornica ter javni zavodi, katerih ustanovitelj je Kmetijskogozdarska zbornica.

 

Kot posredni uporabnik državnega ali občinskega proračuna se ne šteje pravna oseba, ki je organizirana kot delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo, javni gospodarski zavod, ali v drugi pravnoorganizacijski obliki, čeprav ima v firmi besedo zavod, sklad ali agencija.

Uprava Republike Slovenije za javna plačila vodi register neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov. Register se nahaja na spodnji povezavi.

https://www.ujp.gov.si/dokumenti/dokument.asp?id=127 V kolikor se pravna oseba ne nahaja v Registru proračunskih uporabnikov, ocenjujemo, da ne sodi med izjeme po prvi aleliji prvega odstavka 22. člena.

Ali država direktno plača nadomestilo plače delavcu, ali mora delodajalec najprej izplačati delavcu in šele potem uveljavlja povračilo plače od države?

V zakonu je določeno, da gre za povračilo nadomestila plače, torej najprej delodajalec delavcu izplača plačo in nato dobi delodajalec ob predložitvi ustreznih dokumentov in izpolnjevanju pogojev povrnjeno povračilo nadomestila s strani države.


Ali delavcem na začasnem čakanju pripada povračilo stroška za malico?

Delavec ki je napoten na začasno čakanje na delo in delodajalec zanj prejema povračilo izplačanega nadomestila plače, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, razen tistih, ki so drugače urejene po PKP5. Delavcu ne pripada povračilo stroškov za prehrano, saj se to izplačuje le ob dejanskem opravljanju dela.


Ali lahko delodajalec uveljavlja pravico do povračila nadomestila za določenega delavca samo enkrat ali lahko večkrat – na primer če delodajalec odredi delavcu sprva čakanje za mesec oktober, nato pa z novo odredbo za mesec december?

Po PKP5 ni določeno, kolikokrat delodajalec lahko uveljavlja pravico do povračila nadomestila plače. Prav tako se lahko kombinirana z ukrepom čakanja na delo po predhodnih interventnih zakonih. Uveljavljanje pravice do povračila nadomestila je le časovno omejeno, in sicer se lahko uveljavlja za obdobje čakanja do 31.12.2020. Vloge je potrebno oddati do 15.12.2020. Prav tako je določeno, da se v primeru, če se delavec na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem dni v tekočem mesecu, čakanje ne prekine. Čakanje na delo se prekine, če se delavec na zahtevo delodajalca vrne na delo za več kot sedem dni v tekočem mesecu ali ga delodajalec pozove na delo drugič v tekočem mesecu. V takšnem primeru je delavca potrebno ponovno napotiti na čakanje, ko/če ponovno preneha potreba po opravljanju dela. Ob ponovni napotitvi delavca na čakanje je  potrebno oddati novo vlogo za povračilo nadomestila na zavod. Nekaterim delodajalcem je s sklepom že priznana pravica do povračila nadomestila plače za daljše obdobje. V primerih, ko v tem času pride do poziva delavcu, da se vrne nazaj na delo, ki presega 7 dni v tekočem mesecu delodajalcem ni potrebno vložiti nove vloge, temveč Zavodu pošljejo nove odredbe, ki jih bo Zavod priložil k obstoječi vlogi.


Ali lahko delodajalec odda vlogo za 10 oseb, ki jih je napotil na čakanje na delo v mesecu oktobru? Če bo v novembru nastala potreba, da bi poleg teh 10 napotili na čakanje še 15 drugih delavcev, ali lahko naknadno oddamo še eno vlogo?

V zakonu ni določeno, koliko vlog lahko odda delodajalec. Vlogo lahko pošlje tako za oktober, kot tudi za mesec november ali december. Vloge lahko oddate tudi, če ste že koristili ukrep po prejšnjih interventnih zakonih.


Ali lahko delodajalec organizira delovni proces na način, da bo določeno število delavcev na čakanju na delo v mesecu novembru, v mesecu decembru pa druga skupina delavcev?

Lahko, saj zakon določa le, da delodajalec lahko pošlje delavca na čakanje na delo do 31.12.2020, prav tako pa mora pravico do nadomestila uveljaviti v roku osmih dni od napotitve delavca na začasno čakanje na delo (vendar najkasneje do 15.12.2020). Vsaka skupina delavcev bi bila upravičena do izplačila nadomestila plače za en mesec oziroma sorazmerno glede na odrejeno čakanje na delo.


Od katerega datuma je možno zahtevati povračilo nadomestila plače za začasno čakanje delavcev na delo?

Povračilo nadomestila plače je možno pridobiti za čakanje odrejeno od 1.10.2020 dalje in do 31.1.2021. Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače po tem zakonu z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri ZRSZ v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo. Vlogo je v roku iz prejšnjega stavka mogoče vložiti najpozneje do 15. januarja 2021. ZRSZ odloči o vlogi v 15 dneh od vložitve vloge s sklepom. Zoper sklep ni pritožbe, možen pa je upravni spor.


Kaj se šteje za kršitev delodajalca?

Za kršitve delodajalca se šteje, če:

·                izplača nadomestila plače v nasprotju s tem zakonom

·                v času prejemanja delnega povračila nadomestil plače delavcem odredi nadurno delo ali začasno prerazporedil delovni čas, če bi se delo lahko opravilo z delavci, ki so na čakanju

·                ne obvesti Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje v primeru, da delavca pozove, da se vrne na delo

·                ne omogoči administrativnega in finančnega nadzora

·                ne obvesti Finančne uprave Republike Slovenije o naknadni ugotovitvi o neizpolnjevanju pogojev za upravičenja po tem zakonu,


Koliko časa pred nastopom dela delavca nazaj na delo je o tem potrebno obvestiti ZRSZ?

Iz same odreditve čakanja mora biti razvidno, na kakšen način delodajalec vpokliče nazaj na delo. Vpoklic je pravočasen, če je ZSRZ obveščen predhodno, najkasneje s kopijo poziva delavcu.


Ali je delodajalec, ki koristi nadomestila zavezan, da delavcev določen čas ne sme odpustiti?

Delodajalec v obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jih je napotil na začasno čakanje na delo ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil pravice do povračila nadomestila plače po tem zakonu ali ZIUOOPE ali ZIUZEOP ali ZIUPDV (kršitev prepovedi odpuščanja).


Ali tudi društvo lahko vloži vlogo na ZRSZ in dobi povračilo nadomestila za čakanje na delo. Primer: nekdo je zaposlen v društvu in bi ga dali na čakanje. / Kaj pa če društvo nima zaposlenih, mu pripada kakšna pomoč.

Da, tudi društvo ob izpolnjevanju pogojev, lahko vloži vlogo za povračilo nadomestila za čakanje na delo, saj to lahko vloži vsak delodajalec, razen:

-        neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 %,

-        delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in ima več kot deset zaposlenih na dan 13. marca 2020,

-        tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.

  

Če društvo nima zaposlenih, ne more uveljavljati pravice do nadomestila plač.


Je predvidena zgornja omejitev za povračilo nadomestila čakanja na delo?

Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače s strani Republike Slovenije znaša 80 odstotkov nadomestila plače in je omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, določenega v zakonu, ki ureja trg dela. V 80 odstotkov nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja (bruto I).

Od meseca novembra 2020 dalje (do izteka upravičenosti po PKP6; tj. predvidoma konca januarja 2021), je višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače omejena z višino povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji. Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače s strani Republike Slovenije ne sme presegati 80 odstotkov vrednosti izplačanega nadomestila plače.

Ne glede na prejšnja dva odstavka lahko znaša višina delnega povračila izplačanega nadomestila za plače s strani Republike Slovenije, izplačane za mesec november 2020 do izteka upravičenosti, 100 odstotkov za delodajalce, pri katerih skupni znesek javnih sredstev, prejetih skladno s točko 3.1 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči, ni presegel 800.000 eurov na posamezno podjetje, pri čemer se v maksimalno določen znesek všteva tudi pomoč, ki jo bo prejel do konca upravičenosti po tem zakonu.

Vsi navedeni zneski morajo biti izraženi kot bruto zneski pred odbitkom davkov ali drugih dajatev. Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače, izplačane za mesec november 2020 do izteka upravičenosti, je omejena z višino povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji. V 100 odstotkov povračila nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja (bruto I).

Delodajalec vlogi za uveljavitev povračila izplačanega nadomestila plače iz prejšnjega odstavka predloži izjavo, da iz naslova državnih pomoči po interventnih zakonih ni oziroma ne bo presegel 800.000 eurov na posamezno podjetje, za katero kazensko in materialno odgovarja. Če bo pri uveljavljanju 100% povračila presegel znesek 800.00 eurov skupne državne pomoči, bo potrebno presežna sredstva vračati.

Delodajalec se pri uveljavitvi pravice odloči, ali bo uveljavljal povračilo izplačanega nadomestila plače v višini 100 odstotkov ali 80 odstotkov, in sicer pri oddaji vloge preko Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje.

Ali lahko podjetje pripravi odločbo za čakanje šele sedaj, čeprav so jih dali na čakanje že pred 14 dnevi?

Delodajalec delavca napoti delavca na čakanje na delo s pisno napotitvijo pred nastopom čakanja. V primeru, da delodajalec ne razpolaga s takim dokumentom, ne bo mogel uveljavljati pravice do nadomestila pri Zavodu, poleg tega takšna odreditev čakanja ni zakonita.. Delavec ima pravico do obveščenosti o svojem statusu, kar lahko dobi le z odredbo po ZDR-1.


Delavca bi napotili na »čakanje na delo doma« ter bi nato tak status zaradi dela prekinili za cca 14 dni in bi ga potem ponovno prijavimo na »čakanje na delo doma«. Ali je takšno ravnanje dovoljeno, če želimo če želimo biti upravičeni do povračila nadomestila po PKP5 tudi ko zaposlenega ponovno prijavimo v ta status.

PKP5 določa, da se čakanje »ne prekine«, če se delavec v času začasnega čakanja na delo na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem  dni v tekočem mesecu. Čakanje na delo se torej prekine, če se delavec na zahtevo delodajalca vrne na delo za več kot sedem dni v tekočem mesecu ali ga delodajalec pozove na delo drugič v tekočem mesecu. V takšnem primeru je delavca potrebno ponovno napotiti na čakanje, ko/če ponovno preneha potreba po opravljanju dela. Ob ponovni napotitvi delavca na čakanje boste morali oddati novo vlogo oz. dopolniti obstoječo vlogo, če vam je bila s sklepom že priznana pravica do povračila nadomestila plače za daljše obdobje. Pravice do sofinanciranja po našem razumevanju s tem ne izgubite.


Na kakšen način odredimo čakanje na domu?

Delodajalec lahko z namenom ohranitve zaposlitve pisno napoti delavca na čakanje na delo doma v skladu s 138. členom ZDR-1, ko gre za začasno nezmožnost delodajalca za zagotavljanje dela. Pisna napotitev se lahko pošlje delavcu tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga ima pri svojem delodajalcu.  Posebna obličnost ni predpisana, mora pa biti jasna pisna odreditev časa in dejstva, da od določenega dne čaka na delo doma. Delavec je dolžan, da se odzove na poziv delodajalca za prihod na delo. Napotitev na čakanje je lahko istočasno odrejena za več delavcev; vsak delavec pa mora biti napoten individualno. Delavcu, ki je na bolniški, ne morete odrediti čakanja, dokler se ne vrne na delo.

 

V času odrejenega čakanja na delo ima delavec pravico do nadomestila plače v višini 80% delavčeve povprečne mesečne plače v prejšnjih treh mesecih za polni delovni čas  (oz. ne manj kot minimalna plača) ne pripadata pa mu povračilo za malico in prevoz na delo.

 

Vzorec pisne odreditve čakanja na delo z namenom ohranitve zaposlitve je priložen v rubriki »vzorci«.


ALI PKP6 UVAJA KAKŠNE SPREMEMBE PRI ČAKANJA NA DELO IN NJEGOVEM OBRAČUNU?

Ukrep delnega povračila plače za čakanje na delo je bil z ZIUOPDVE podaljšan do 31. januarja 2021. Po PKP6 bo ukrep veljal od 01.11. 2020 do 31.1.2021.

PKP6 spreminja višino povračila nadomestila, in sicer je od meseca novembra 2020 dalje (do izteka upravičenosti po PKP6; tj. predvidoma konca januarja 2021) višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače omejena z višino povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji. Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače s strani Republike Slovenije ne sme presegati 80 odstotkov vrednosti izplačanega nadomestila plače.

Ne glede na prejšnja dva odstavka lahko znaša višina delnega povračila izplačanega nadomestila za plače s strani Republike Slovenije, izplačane za mesec november 2020 do izteka upravičenosti, 100 odstotkov za delodajalce, pri katerih skupni znesek javnih sredstev, prejetih skladno s točko 3.1 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči, ni presegel 800.000 eurov na posamezno podjetje, pri čemer se v maksimalno določen znesek všteva tudi pomoč, ki jo bo prejel do konca upravičenosti po tem zakonu.

Vsi navedeni zneski morajo biti izraženi kot bruto zneski pred odbitkom davkov ali drugih dajatev. Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače, izplačane za mesec november 2020 do izteka upravičenosti, je omejena z višino povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji. V 100 odstotkov povračila nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja (bruto I).

Delodajalec vlogi za uveljavitev povračila izplačanega nadomestila plače iz prejšnjega odstavka predloži izjavo, da iz naslova državnih pomoči po interventnih zakonih ni oziroma ne bo presegel 800.000 eurov na posamezno podjetje, za katero kazensko in materialno odgovarja. Če bo pri uveljavljanju 100% povračila presegel znesek 800.00 eurov skupne državne pomoči, bo potrebno presežna sredstva vračati.

Delodajalec se pri uveljavitvi pravice odloči, ali bo uveljavljal povračilo izplačanega nadomestila plače v višini 100 odstotkov ali 80 odstotkov, in sicer pri oddaji vloge preko Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje.

Novost je tudi, da delodajalec ne more uveljavljati povračila nadomestila plače za čakanje na delo doma za delavca v času teka odpovednega roka.


Podjetje je bilo ustanovljeno v avgustu 2020. Ali je upravičeno do ukrepa delnega povračila nadomestila plače za čakanje na delo?

Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki so bili registrirani najpozneje na dan 1. september 2020 in ki se jim bodo povprečni mesečni dohodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 31. avgusta 2020.

Ali lahko delodajalec uveljavlja povračilo izplačila nadomestila tudi, če delavcu ni poravnal vseh prispevkov za posamezno obdobje?

PKP6 navaja, da  mora v obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače, delodajalec delavcem izplačevati neto nadomestila plače in poravnavati prispevke za obvezna socialna zavarovanja. Če tega ne poravna, mora prejeta sredstva v celoti vrniti.


II. UPAD ČISTIH PRIHODKOV OD PRODAJE V LETU 2020


KAKO SE BO V LETU 2021 RAČUNAL UPAD PRIHODKOV GLEDE NA VSE SPREJETE PKP V LETOŠNJEM LETU?

Odgovor vam podajamo na konkretnem primeru:

Koristimo ukrepe čakanja in imamo pogoj 10 % manj čistih prihodkov od prodaje (AOP110) v letu 2020 glede na leto 2019. Pogoj 10 % velja do 30.09.2020.
Koristimo tudi ukrepe čakanja po PKP5 in PKP6 od 01.10. 2020 in pogoj je 20 % manj čistih prihodkov od prodaje (AOP110) in pogoj velja do 31.1. 2021.

Konec leta naredimo letni izkaz poslovnega izida.

a) Ugotovimo, da so se nam čisti prihodki od prodaje zmanjšali za 23 % v primerjavi z letom 2019. Izpolnjujemo vse pogoje po PKP1 – 6 in sredstev ne vračamo.
b) Ugotovimo, da so se nam čisti prihodki od prodaje zmanjšali za 17 %. Vrnemo subvencijo za obdobje okt – nov – dec. Za subvencije od marca do 30.09.2020 še vedno izpolnjujemo pogoj 10 % upad čistih prihodkov od prodaje.
c) Ugotovimo, da so se nam čisti prihodki od prodaje zmanjšali za 8 %. Vrnemo subvencijo za celo leto.



III. DELNO SUBVENCIONIRANJE SKRAJŠANJA POLNEGA DELOVNEGA ČASA


Kakšne spremembe pri ukrepu subvencioniranja skrajšanja polnega delovnega časa prinaša PKP5?

Ukrep je v celoti urejen v Zakonu o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (#PKP3) in se vsebinsko ne spreminja Že po tem zakonu velja do konca leta 2020.

V PKP5 je dodano le, da se s sklepom Vlade lahko podaljša največ za obdobje šestih mesecev, vendar ne dlje kot do 31. julija 2021.

Vsa vprašanja in odgovori se zato nanašajo na vsebine, ki se urejene s PKP3.

Ali lahko pogodbo o zaposlitvi v času veljavnosti ukrepa delnega subvencioniranja skrajšanja polnega delovnega časa po PKP3 in vključenosti vanj odpovemo iz razloga nesposobnosti, četudi smo za delavce prejemali subvencijo po PKP3?

V drugem odstavku 18. člena ZIUOOPE je določeno, da delodajalec v obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem obdobju ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil subvencije po tem zakonu ali ZIUZEOP (povračilo nadomestila za čakanje na delo).

ZIUOOPE ne določa prepovedi odpuščanja delavcev iz razloga nesposobnosti. V času teka odpovednega roka odreditev dela s skrajšanim delovnim časom ni možna.

Ali lahko delavcem, za katere ne uveljavljamo subvencije, odpovemo pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga?

V drugem odstavku 18. člena ZIUOOPE je določeno, da delodajalec ne sme v obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem obdobju:

  • začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom ali
  • odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov.

Delodajalec pa lahko odpove pogodbo o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil subvencije po tem zakonu ali ZIUZEOP (kršitev prepovedi odpuščanja).

ZIUOOPE ne prepoveduje odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga za delavce, za katere delodajalec ne uveljavi subvencije, razen če bi šlo za večje število delavcev. Kdaj gre za odpoved večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, določa 98. člen Zakona o delovnih razmerjih.

ZDR-1 v 98. členu določa, da gre za odpoved večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov v primeru, da delodajalec ugotovi, da bo zaradi poslovnih razlogov postalo nepotrebno delo v obdobju 30 dni:

·                              najmanj 10 delavcev pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 20 in manj kot 100 delavcev,

·                              najmanj 10 odstotkov delavcev pri delodajalcu, ki zaposluje najmanj 100, vendar manj kot 300 delavcev,

·                              najmanj 30 delavcev pri delodajalcu, ki zaposluje 300 ali več delavcev,

·                              je dolžan izdelati program razreševanja presežnih delavcev.


Trenutno imamo v družbi poln delovni čas 40 ur na teden. Če hočemo prebroditi krizo, brez odpuščanj, moramo maso plač znižati. Zato bomo najbrž s 1. 6. 2020 uvedli poln delovni čas v trajanju 36 ur na teden. Če skrajšamo naš poln delovni čas, ali je znesek subvencije za nekoga, ki dela le 20 ur na teden, 16 ur pa je na čakanju, nespremenjen, v višini 448 EUR na mesec? Skratka, ali se zneski ne spreminjajo, četudi mi uvedemo poln delovni čas 36 ur na teden?

Če se delodajalec odloči za uvedbo krajšega polnega delovnega časa namesto 40 ur na teden  v trajanju 36 ur na teden, gre še vedno za poln delovni čas, skladno z 143. členom ZDR-1. Pri tem znesek osnovne plače zaposlenih ostane nespremenjen, prav tako obseg vseh ostalih pravic.

Tudi v primeru krajšega polnega delovnega časa v trajanju 36 ur je mogoče uveljavljati ukrep skrajšanega delovnega časa s subvencioniranjem. Po 11. členu ZIUOOPE mora biti izpolnjen pogoj, da:

-                     ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, na način,

-                     da delodajalec delavcu zagotavlja delo vsaj za 20 ur tedensko, skladno z zakonskim pogojem

 V primeru, da se polni delovni čas skrajša na 36 ur tedensko, mora delež delovnega časa vseeno obsegati najmanj 20 ur tedensko in ne 18 ur tedensko.

V skladu s 17. členom ZIUOOPE subvencija za ohranitev zaposlitve znaša 448 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 20 do vključno 24 ur tedensko.

Z uveljavitvijo ZIUOOPE se z namenom ohranitve delovnih mest zaradi posledic epidemije in začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnih razlogov ureja možnost odreditve dela s skrajšanim delovnim časom ob hkratni delni napotitvi na začasno čakanje na delo delavca, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, ob pogoju, da delodajalec delavcu zagotavlja delo vsaj za polovični delovni čas. Ali v primeru krajšega polnega delovnega časa (36 ur tedensko) to pomeni vsaj 18 ur?

Delavcu mora biti  v času izvajanja ukrepa zagotovljena enaka osnovna plača, hkrati pa ohrani obseg vseh pravic v enakem obsegu – iz delovnega razmerja, iz naslova socialnih zavarovanj in pokojninske dobe.

V primeru, da polni delovni čas obsega 36 ur tedensko, mora delež delovnega časa v primeru izvajanja tega ukrepa vseeno obsegati najmanj 20 ur tedensko in ne 18 ur tedensko. V 18. členu ZIUOOPE je določeno, da je višina subvencije za delavca, ki dela od 20  do 24 ur tedensko 448€ mesečno.

Delodajalec delavcu odredi čakanje na delo v deležu od 5 do 20 ur tedensko, za katerega lahko uveljavlja delno povračilo nadomestila plače zaradi odreditve dela s skrajšanim delovnim časom, določeno s tem zakonom.

Imamo poln delovni čas 36 ur na teden. Ali mora biti delavec minimalno pet ur na čakanju, 31 ur pa torej delati, da dobimo subvencijo v višini 224 EUR?

ZIUOOPE v 11. členu navaja, da delodajalec, ki delavcu zagotavlja delo za vsaj polovični delovni čas, lahko zaradi povračila izplačanega nadomestila plače za preostali del delovnega časa do polnega delovnega časa, za katerega je delavcu odrejeno čakanje na delo v deležu od 5 do 20 ur tedensko, uveljavlja delno povračilo nadomestila plače zaradi odreditve dela s skrajšanim delovnim časom.

ZIUOOPE v 18. členu določa subvencijo v višini 224 eur mesečno za tiste delavce, ki imajo skrajšani delovni čas v obsegu od 30 ur do vključno 34 ur tedensko.

Delamo v precej manjšem obsegu kot pred epidemijo, vendar imamo v določenih programih obseg dela 2x na teden v takšnem obsegu, da lahko vsi zaposleni delajo po 8 ur, 2 dni pa so lahko vsi zaposleni doma. Ali v tem primeru lahko prijavimo na ZRSZ delo s skrajšanim delovnim časom in lahko koristimo subvencijo?

Delodajalec na podlagi ZIUOOPE pisno odredi delavcu delo s skrajšanim delovnim časom. V pisnem napotilu med drugim določi:

-                     obseg skrajšanega delovnega časa,

-                     čas trajanja dela s skrajšanim delovnim

-                     razporeditev delovnega časa ali način razporeditve delovnega časa (lahko tudi opisno).

Glede na zakon je torej določeno:

-                     razporeditev delovnega časa je odvisna od odredbe oziroma pisne napotitve na skrajšani delovni čas,

-                     delodajalec pa v obdobju prejemanja subvencije ne sme odrejati nadurnega dela, neenakomerno razporediti ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom.

Delavec opravlja delo na način, kot je določen v pisni odredbi, delovnega časa tem delavcem pa ni možno neenakomerno razporediti ali prerazporediti drugače od odredbe. Če delodajalec to želi, je treba bodisi pozvati delavce nazaj za polni delovni čas oziroma določiti nove odredbe.

V primeru, da bo takšen obseg dela in razporeditev, kot ste jo opisali, opredeljena v odredbi, se delo v okviru ukrepa delnega subvencioniranja skrajšanega delovnega časa na takšen način lahko opravlja.

Bodite pozorni, da morate delavcu zagotavljati delu najmanj v obsegu 20 ur na teden.

Ali se delovni čas zaposlenih, ki jim je skrajšan poln delovni čas (delna napotitev na čakanje), upošteva v povprečju mesečnega obdobja?

Delodajalec pisno odredi delavcu delo s skrajšanim delovnim časom, v katerem določi obseg skrajšanega dela, ki ne sme biti krajši od polovice polnega delovnega časa, čas trajanja dela s skrajšanim delovnim časom, razporeditev delovnega časa ali način razporeditve delovnega časa, čas trajanja odmora med delom, višino povračila stroškov v zvezi z delom, možnost in način poziva delavcu, da delo ponovno opravlja s polnim delovnim časom ter višino nadomestila plače (četrti odstavek 14. člena ZIUOOPE).

Obseg delovnega časa je glede na smiselno uporabo 143. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) v ukrepu delnega subvencioniranja skrajšanja polnega delovnega časa določen v tedenskem obsegu, zato je z odredbo na ravni enega tedna delo lahko odrejeno tudi na nek način neenakomerno (manj dni in več ur ali te porazdeliti različno glede na dneve, kot je imel delavec pred odredbo) in takšne razporeditve ne moremo šteti kot neenakomerne.

Glede na to, da se subvencija v skladu s 17. členom ZIUOOPE delodajalcu izplačuje mesečno, tj. za pretekli mesec glede na obseg skrajšanega delovnega časa, za katerega delodajalec delavcu zagotavlja delo v skladu s pisno odredbo, je glede na takšno zakonsko ureditev s pisno odredbo tedenski obseg zagotovljenega dela konkretnega delavca lahko razporejen tudi neenakomerno na način, da se tedenski obseg delovnega časa izravna v obdobju meseca, za katerega delodajalec tudi uveljavlja subvencijo. Ob tem je pomembno, da se s takšnim načinom razporejanja skrajšanega delovnega časa odredi skrajšani delovni čas samo tistim delavcem, katerim zaradi narave delovnega mesta oz. vrste dela ni mogoče razporediti skrajšanega delovnega časa v enakomernem tedenskem obsegu zagotavljanja dela, hkrati pa mora biti v odredbi določena razporeditev delovnega časa oz. način razporeditve delovnega časa na določen način, da je za referenčno obdobje enega meseca vnaprej razvidno, katere dneve ima delavec delovno obveznost in v kakšen obsegu (tj. koliko ur).

Povzeto po mnenju MDDSZ: https://www.gov.si/novice/2020-06-29-razporejanja-skrajsanega-delovnega-casa/

V drugi alineji drugega odstavka 18. člena ZIUOOPE se prepoveduje odrejanje nadurnega dela in neenakomerna razporeditev ali začasna prerazporeditev delovnega časa, če se to delo lahko opravi z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom. Ali si pravilno razlagamo, da se za zaposlene, ki v skladu s pogodbo delajo v neenakomerni razporeditvi delovnega časa, ne sme uveljavljati subvencije za skrajšani delovni čas?

Ne, tudi delavcem, ki v skladu s pogodbo o zaposlitvi delajo v neenakomerno razporejenem delovnem času, se bo lahko odredilo delo s skrajšanim delovnim časom ter zaprosi za subvencijo.

Delodajalec na podlagi ZIUOOPE pisno odredi delavcu delo s skrajšanim delovnim časom. V pisnem napotilu med drugim določi:

-                     obseg skrajšanega delovnega časa, ki ne sme biti krajši od polovice polnega delovnega časa,

-                     čas trajanja dela s skrajšanim delovnim časom in

-                     razporeditev delovnega časa ali način razporeditve delovnega časa.

Razporeditev delovnega časa je torej odvisna od odredbe oziroma pisne napotitve na skrajšani delovni čas. Delavec opravlja delo na način, kot je določen v pisni odredbi, delovnega časa tem delavcem pa ni možno neenakomerno razporediti ali prerazporediti drugače od odredbe. Če delodajalec to želi, je treba bodisi pozvati delavce nazaj za polni delovni čas oziroma določiti nove odredbe.

Ali lahko v podjetju damo nekaj delavcev na čakanje in za nekatere delavce uporabimo ukrep skrajšanega polnega delovnega časa?

Delodajalec lahko uporabi oba ukrepa sočasno in prejme sredstva (povračilo nadomestila plače za delavce na čakanju in subvencija iz naslova skrajšanega polnega delovnega časa) hkrati. Vendar pa mora izpolnjevati pogoje, ki so določeni za vsak ukrep posebej.

Na kakšen način se mora prihod in odhod z dela vpisati v evidenco o izrabi delovnega časa?

Vpis ur v evidenco  je predpisan tako, da  je delodajalec dolžan voditi evidenco o izrabi delovnega časa delavca, ki mu odredi delo s skrajšanim delovnim časom na način, da je iz nje razviden čas prihoda in odhoda z dela. Ta se mora vpisati v evidenco o izrabi delovnega časa ob dejanskem prihodu in dejanskem odhodu delavca z dela.

Vsebine evidenc in proces evidentiranja določa Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 40/06). Po tem zakonu so evidence delovnega časa ene od evidenc, ki so jih dolžni delodajalci tudi sicer voditi za svoje zaposlene. 

Šteje se, da je potrebno upoštevati pri delodajalcu uveljavljen oz. veljaven način evidentiranja, ki zagotavlja objektivne podatke. To je registrirna ura ali drug podoben način registriranja. Vpis ur dejanske prisotnosti v evidenco bo sestavni del vloge za odobritev subvencije. 

Če delodajalec ne vodi evidence delovnega časa skladno s tem ukrepom, mora prejeta sredstva z zakonitimi zamudnimi obrestmi v celoti vrniti. 

Kakšen bi bil postopek, če bi delodajalec po enem mesecu delavcem lahko zagotavljal le še 24 ur dela tedensko, bi moral pri Zavodu za zaposlovanje ponovno vlagati vlogo na javni poziv in delavcem vročiti nove odreditve dela s skrajšanim delovnim časom?

Če bi mesec dni po vloženi vlogi delodajalec lahko zagotavljal le še 24 ur dela tedensko, bi moral delavcem vročiti nove odreditve in pred tem opraviti s sindikati novo posvetovanje in ga predložiti zavodu obenem z novo vlogo.

ZIUOOPE navaja, da ko se spremenijo okoliščine odreditve dela s skrajšanim delovnim časom, zlasti obseg dela s skrajšanim delovnim časom, število zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno (navzgor ali navzdol), in trajanje odreditve, ki so bile podlaga za sprejetje odločitve, je treba opraviti novo posvetovanje in ga ponovno predložiti Zavodu kot sestavni del nove vloge.

Ali lahko gredo delavci s skrajšanim DČ v okviru neenakomerne razporeditve DČ v minus ure, ki jih nato oddelajo (če bodo naročila) do 31. 12. 2020? To pomeni, da delavec ne bi hodil v službo – za 4 ure na dan bi bil doma (minus ure), za 4 ure na dan pa bi bil na čakanju? Subvencije zanj bi uveljavljali.

Zadržani smo do možnosti rešitve, ki jo navajate: da delavec sploh ne bi hodil v službo, po predlaganem modelu bi za 4 ure na dan bil doma (tako bi si nabral minus ure), za 4 ure na dan pa bi bil na čakanju. Pri ukrepu skrajšanega polnega delovnega časa gre za kombinacijo dela in čakanja. Ta kombinacija je definirana na teden dni, kar pomeni, da ju lahko prerazporejamo in kombiniramo znotraj tedna dni. Nikakor pa ni sprejemljivo, da bi delavec sploh ne hodil v službo in si s tem nabiral minus ure, ne znotraj tega tedna ne za daljše obdobje. Ta model je vprašljiv zlasti v primeru, ko delavec zamenja delodajalca in bi mu ostal neoddelan znesek minus ur za nazaj, gre torej za nerealno stanje.

Menimo, da bi bil v tem primeru bi bil bolj primeren ukrep čakanje na delo, saj odraža realno dejansko stanje.

Če npr. 15% od 1800 spremenim obseg skrajšanega delovnega časa iz npr. 20 ur na 25 ur, ali se moramo o tem spet predhodno posvetovati s sindikati?

ZUIOOPE je zelo jasen glede tega, da je potrebno pred sprejetjem odločitve o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom organizirati posvetovanje s sindikati pri delodajalcu:

-          o  obsegu dela s skrajšanim delovnim časom,

-          številu zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, in

-          trajanju odreditve (časovno trajanje ukrepa od njegove uvedbe do zaključka).

 ZIUOOPE izrecno navaja, da če se spremenijo okoliščine odreditve dela s skrajšanim delovnim časom, zlasti obseg dela s skrajšanim delovnim časom, število zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno (navzgor ali navzdol), in trajanje odreditve, ki so bile podlaga za sprejetje odločitve, je treba opraviti novo posvetovanje z delavskimi predstavništvi.

Bo za vsak mesec sklenjena pogodba z ZRSZ ali le ena in nato aneksi?

Na to vprašanje odgovorimo z besedilom zakona, ki navaja, da se delodajalcu dodeli subvencija na podlagi vloge za dodelitev subvencije, ki jo skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev ki jih določa zakon, vloži pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje najpozneje v 15 dneh po odreditvi skrajšanega delovnega časa. Na tej podlagi se sklene pogodba med delodajalcem in zavodom.

Zakon torej govori o eni pogodbi, kar tehnično pomeni, da bo sledil na podlagi vsake vložene vloge tudi sklep in nova pogodba. Seveda je mogoča tudi izvedba na tak način, da  se za vsak mesec sklepajo aneksi k glavni pogodbi. Za določitev procedure in med drugim tudi opredelitev, ali se bodo sklepale pogodbe ali aneksi k osnovni pogodbi,  je pristojen Zavod za zaposlovanje, ki vloge zbira, o njih odloča in se z njim tudi sklepa pogodba o sofinansiranju. Menimo, da ne glede na to, kateri pristop bo izbran, delodajalec ne bo v slabšem položaju glede uveljavljanja subvencije.

Subvencija se delodajalcu v vsakem primeru izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, najpozneje v 30 dneh po podpisu pogodbe.

Kakšen je obseg pravic delavcev, ki se jim skrajša polni delovni čas? Ali so te pravice sorazmerne?

Po izrecni določbi 14.člena ZIUOOPE delavec, ki mu je začasno odrejeno delo s skrajšanim polnim delovnim časom, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot da bi delal polni delovni čas, razen tistih, ki so drugače urejene z interventnim zakonom.

 V skladu  z s tem zakonom ima delavec v času začasno odrejenega dela s skrajšanim delovnim časom:

-          pravico do plačila za delo v času, ko dejansko dela,

-          za čas do polnega delovnega časa, ko v okviru odrejenega skrajšanega delovnega časa ne dela, pravico do nadomestila plače, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga,

-          pravico do odmora med delovnim časom v sorazmerju s časom, prebitim na delu,

-          obveznost, da na zahtevo delodajalca opravlja delo s polnim delovnim časom.

 Če je delavec v času začasno odrejenega dela s skrajšanim delovnim časom odsoten z dela, v skladu z ZDR-1,  ima mesečno pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, pri čemer se upošteva delovna obveznost delavca, kot je določena s pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas.

Delodajalec pisno odredi delavcu delo s skrajšanim delovnim časom. V pisnem napotilu določi:

-          obseg skrajšanega delovnega časa, ki ne sme biti krajši od polovice polnega delovnega časa,

-          čas trajanja dela s skrajšanim delovnim časom,

-          razporeditev delovnega časa ali način razporeditve delovnega časa,

-          čas trajanja odmora med delom,

-          višino povračila stroškov v zvezi z delom,

-          možnost in način poziva delavcu, da delo ponovno opravlja s polnim delovnim časom ter

-          višino nadomestila plače za delež delovnega časa, ko delavec ne dela.

Delavec se lahko v času odrejenega skrajšanega delovnega časa prijavi v evidenco iskalcev zaposlitve in se lahko vključi v ukrepe, ki se zagotavljajo prijavljenim iskalcem zaposlitve.

Kakšno je trajanje odmora za malico za delavce, ki jim je odrejeno delo za krajši delovni čas? Ker je to sestavina odredbe o delu s skrajšanim delovnim časom, gre za pomembno vprašanje.

Glede odmora za malico velja po 158. členu ZDR-1, da ima med dnevnim delom delavec, ki dela polni delovni čas, pravico do odmora, ki traja 30 minut. Delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s 65. ali 67. členom tega zakona (delavci po posebnih zakonih, ki delajo del delovnega časa, priznane so pa jim pravice kot da delajo poln delovni čas) vendar najmanj štiri ure na dan, ima pravico do odmora med dnevnim delovnim časom v sorazmerju s časom, prebitim na delu, torej ima pravico do polovice tridesetminutnega odmora. Pri tem je treba upoštevati, da  se odmor lahko določi šele po eni uri dela in najkasneje eno uro pred koncem delovnega časa ter da se čas odmora med dnevnim delom všteva v delovni čas.

Z ZUIOOPE se ureja možnost odreditve dela s skrajšanim delovnim časom ob hkratni delni napotitvi na začasno čakanje na delo delavca, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, na način, da delodajalec delavcu zagotavlja delo vsaj za polovični polni delovni čas (v nadaljnjem besedilu: odreditev dela s skrajšanim delovnim časom). Tak delavec torej ima pravico do odmora v trajanju 15 minut. V primeru, da se zagotavlja vsaj polovica delovnega časa na dan, delavcu pripada odmor v trajanu 15 minut.

Ali lahko v pisno odredbo napišemo, da bo delovni čas začasno neenakomerno razporejen do 31. 12. 2020 in da bo točen urnik dela pravočasno objavljen na oglasni deski oz. sporočen s strani vodje?

Delodajalec  delavcu odredi delo s skrajšanim polnim delovnim časom v pisni obliki. V pisnem napotilu določi:

-          obseg skrajšanega delovnega časa, ki ne sme biti krajši od polovice polnega delovnega časa,

-          čas trajanja dela s skrajšanim delovnim časom,

-          razporeditev delovnega časa ali način razporeditve delovnega časa,

-          čas trajanja odmora med delom,

-          višino povračila stroškov v zvezi z delom,

-          možnost in način poziva delavcu, da delo ponovno opravlja s polnim delovnim časom ter

-          višino nadomestila plače za delež delovnega časa, ko delavec ne dela.

Pisna odredba o skrajšanem polnem delovnem času mora obsegati podatek, ki navaja razporeditev delovnega časa ali način razporeditve delovnega časa. V času izdaje odredbe mora ta način razporeditve biti znan in se mora odredba nanj sklicevati. Če tega podatka ne obsega, pomeni, da razporeditev delovnega časa z odredbo ni opredeljena.

Vzorec pisne odredbe o skrajšanem polnem delovnem času je v rubriki »vzorci«.

Ali lahko v odredbi o skrajšanem delovnem času obseg dela med tedni varira, saj bi npr. 34 urni delavnik pomenil, da je delavec prost 3 petke v mesecu, medtem ko en petek v mesecu dela, ali se moramo držati delovnega tedna 34 ur in ne zgolj povprečja med tedni? Ali je v odredbi potrebno navesti, katere dneve bo delavec delal ali lahko napišemo, da se bo delo izvajalo med ponedeljkom in soboto, po tedenskem razporedu če je v PKP predvideno delo od ponedeljka do petka?

Menimo, da je glede na ZIUOOPE smiselno, da zaradi uveljavljanja subvencije navedete obseg ur ki jih zagotavljate, lahko tudi v razponu, kot jih zakon navaja  v 17. členu. Taka določba olajša opredelitev zneska subvencije. Po strogi interpretaciji zakona tedenski obseg dela med tedni ne more variirati; lahko pa je v vsakem tednu drugače razporejen. Po našem mnenju zadošča, da je v odredbi zapisano, da se bo delo odvijalo od ponedeljka do petka, po tedenskem razporedu.

Pričakujemo mnenje MDDSZ, s katerim bodo podali usmeritve glede razumevanja razporejanja delovnega časa v času odredbe za delo s skrajšanim delovnim časom glede na trajanje posameznega referenčnega obdobja (teden, mesec).

Delavcu, ki je invalid in dela 4h dnevno, lahko delodajalec omogoči delo zgolj 4 dni na teden. V petek proizvodnja ne bo delala in njega ne moremo premestiti na drugo delo. Kaj naj naredimo ob petkih? Ali mu lahko delodajalec odredi koriščenje letnega dopusta?

Po izrecni določbi 15.člena ZIUOOPE delavca, ki je upravičen do dela s krajšim delovnim časom in prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu, delodajalec ne sme napotiti na delo s skrajšanim delovnim časom.

Načeloma bi delodajalec lahko takemu delavcu odredil čakanje na delo za ta čas, ko zanj ni dela ali mu omogočil koriščenje letnega dopusta. Odreditev letnega dopusta ni dopustna, saj je za njegovo koriščenje potreben dogovor med delavcem in delodajalcem.

Kako v odredbi opredeliti "višino povračila stroškov v zvezi z delom"?

Navedba glede povračil stroškov je sestavni del odredbe. Zadošča, da v odredbi  navedete, na podlagi česa bo temeljilo izplačilo povračil stroškov v zvezi z delom. Podlaga je KP dejavnosti in podjetniška KP ali akt delodajalca. Če KP dejavnosti, ki zavezuje delodajalca, ni, je potreben poseben dogovor o kritju teh stroškov. Sicer se podlage za obračun teh stroškov z izdajo odredbe ne spremenijo, saj interventna zakonodaja ne posega v kolektivne pogodbe in pravice, ki jih te določajo.

Kako opredeliti v odredbi » višino nadomestila plače za delež delovnega časa, ko delavec ne dela«? Delo je plačano glede na pogodbo o zaposlitvi in določen plačilni razred, medtem ko je čas čakanja vezan na 80% osnove plačilnega razreda, bo držalo?

V 14.členu ZIUOOPE navaja, da ima delavec v skladu s tem zakonom v času začasno odrejenega dela s skrajšanim delovnim časom:

-          pravico do plačila za delo v času, ko dejansko dela,

-          za čas do polnega delovnega časa, ko v okviru odrejenega skrajšanega delovnega časa ne dela, pravico do nadomestila plače, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga,

-          pravico do odmora med delovnim časom v sorazmerju s časom, prebitim na delu,

-          obveznost, da na zahtevo delodajalca opravlja delo s polnim delovnim časom.

To pomeni, da za delež, ko dejansko dela, delavec prejme sorazmeren del plače, ki se obračuna na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Gre za osnovno plačo, povečano za vse dodatke ter tudi del plače iz naslova stimulacije in poslovne uspešnosti, če je tako dogovorjeno, po 126. členu ZDR-1.

 Za čas do polnega delovnega časa, ko v okviru odrejenega skrajšanega delovnega časa delavec ne dela (je na čakanju), ima pravico do nadomestila plače, kot je določeno z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga (čakanja na delo). Po 2. odstavku 138.člena ZDR-1 v primeru čakanja na delo delavcu pripada nadomestilo plače v višini 80 odstotkov osnove iz sedmega odstavka 137. člena ZDR-1. Ta določa nadomestilo v v višini njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. V plačo se vštevajo vse njene sestavine. Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.

Delavcu pripada tudi pravica do plačila kot da bi delal za  15 minut odmora.

Kakšen vzorec odredbe za skrajšanje polnega delovnega časa nam priporočite?

V rubriki »vzorci« najdete vzorec, ki vsebuje vse sestavine skladno z zakonom.

Lahko ga sicer prilagodite, vendar je potrebno, da ima odredba vsebine, ki jih navaja 4. odstavek 14. člena ZUIOOPE, da predstavlja podlago za uveljavitev subvencije.

Poslovodstvu in določenim osebam na individualnih pogodbah bi po pogodbah o zaposlitvi morali izplačati nagrade za leto 2019. Ali lahko te nagrade izplačamo še pred začetkom veljavnosti Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije bolezni COVID-19 za državljane in gospodarstvo (#PKP3) in kasneje v kolikor bo potrebno koristimo ukrep subvencioniranja skrajšanja delovnega časa?

Po zadnjem odstavku 28. člena ZIUOOPE mora delodajalec, ki je prejel subvencijo na podlagi tega zakona, v primeru, da je od uveljavitve tega zakona, torej od 31.5.2020 dalje,  prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 oziroma za leto 2020, o tem seznaniti Finančno upravo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS). Prejeta sredstva mora vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva prejema subvencije do dneva vračila.

Če gre za izplačilo iz leta 2019 in pred uveljavitvijo zakona, tako izplačilo ni sankcionirano z 28. členom ZIUOOPE.

Pri tem vas opozarjamo na učinkovanje 99. člena ZIUZOP v času do 31.5.2020, če ste koristili ukrepe po tem zakonu (povračilo nadomestil za čakanje, oprostitev prispevkov,….).

Na kakšen način se obvesti Zavod, da je delavcem odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom?

V skladu z ZIUOOPE morajo delodajalci v treh delovnih dneh od takrat, ko zaposlenim odredijo delo s skrajšanim delovnim časom, na ZRSZ poslati obvestilo po elektronski pošti na naslov: obvestilacas@ess.gov.si. Obvestilo naj vsebuje naslednje podatke: naziv in MŠO delodajalca, število zaposlenih, ki jim je bilo odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom, in datum odreditve takšnega dela. Dokazilo o poslanem obvestilu je obvezna priloga k vlogi za dodelitev subvencije (zato naj si ga delodajalec shrani).

Katere pogoje mora izpolnjevati delodajalec, da je upravičen do delnega subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa?

Pravico do subvencije lahko uveljavlja delodajalec, ki:

        je pravna ali fizična oseba in ki je bil v Poslovni register Slovenije vpisan pred 13. marcem 2020 ter zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas in

        po njegovi oceni najmanj 10 % zaposlenim mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 % dela.

Do subvencije niso upravičeni neposredni ali posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 50 %.

Delodajalec lahko posameznemu delavcu, s katerim ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, odredi delo s skrajšanim delovnim časom od 1. junija 2020 do 31. decembra 2020.

Kakšno plačilo prejme delavec v času skrajšanega polnega delovnega časa?

Delavec v času začasno odrejenega dela s skrajšanim delovnim časom prejme :

        plačilo za delo za čas, ko dejansko dela,

        za čas do polnega delovnega časa, ko ne dela, pa nadomestilo plače, kot je določeno s 138. členom ZDR-1 za čakanje na delo (80% osnove, ki jo predstavlja povprečje delavčevih plač zadnjega trimesečja).

 Če je delavec v času začasno odrejenega dela s skrajšanim delovnim časom odsoten z dela v primerih, določenih z ZDR-1, ima mesečno pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, pri čemer se upošteva delovna obveznost delavca, kot je določena s pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas. Osnova za višino nadomestila plače se določi glede na plačo, ki bi jo delavec prejel, kot če bi delal polni delovni čas.

Kakšno subvencijo prejme delodajalec?

Subvencija, ki jo prejme delodajalec, znaša:

        448 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 20 do vključno 24 ur tedensko,

        336 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 25 do vključno 29 ur tedensko,

        224 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 30 do vključno 34 ur tedensko,

        112 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu 35 ur tedensko.

Če je delavec odstoten z dela, se subvencija sorazmerno zmanjša.

Subvencija se delodajalcu izplačuje mesečno, najpozneje v 30 dneh po podpisu pogodbe z Zavodom RS za zaposlovanje.

Kakšen je postopek uveljavljanja subvencije?

Delodajalcu se dodeli subvencija na podlagi vloge za dodelitev subvencije, ki jo skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka 12. člena vloži pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje najpozneje v 15 dneh po odreditvi skrajšanega delovnega časa.

Delodajalec vlogi priloži:

        dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka 12. člena tega zakona,

        podpisano izjavo, s katero se zaveže, da v obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem obdobju ne bo kršil prepovedi odpuščanja iz drugega odstavka 18. člena tega zakona,

        soglasje za objavo podatkov iz 20. člena tega zakona.

Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje o vlogi odloči s sklepom v 15 dneh od prejema vloge. Zoper sklep ni pritožbe, možen pa je upravni spor.

Delodajalec na podlagi sklepa iz prejšnjega odstavka z Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje sklene pogodbo o subvencioniranju, v kateri se določijo medsebojna razmerja, obveznosti in odgovornosti pogodbenih strank.

Pogodba mora zlasti vsebovati:

-          predmet,

-          višino,

-          način izplačila subvencije,

-          pogoje in način vračila subvencije,

-          čas prejemanja subvencije,

-          spremljanje, poročanje,

-          sankcije za kršitve ter nadzor nad izvajanjem.


Subvencija se delodajalcu izplačuje mesečno, najpozneje v 30 dneh po podpisu pogodbe z Zavodom RS za zaposlovanje.

Kdo se šteje za neposredne ali posredne uporabnike proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine?

Pravilnik o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov določa slednje.

Neposredni uporabniki državnega oziroma občinskih proračunov so:

1.                     državni ter občinski organi in organizacije, vključno z občinsko upravo, ki so ustanovljeni z zakonom, občinskim odlokom ali drugim pravnim aktom (5. in 6. točka prvega odstavka 3. člena zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02; v nadaljnjem besedilu: ZJF) in

2.                     ožji deli občin, ki so pravne osebe (prvi odstavek 1. člena ZJF).

Posredni uporabniki državnega ali občinskega proračuna so pravne osebe:

1.                     ki so organizirane v pravno organizacijski obliki javni zavod, javna agencija ali javni sklad

2.                     katerih ustanovitelj in lastnik je država oziroma občine

3.                     ki izvajajo javno službo, dejavnost v javnem interesu ali druge naloge, s katerimi se izvajajo javne funkcije in

4.                     ki sredstva za financiranje pridobivajo iz državnega ali občinskih proračunov, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ali Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in drugih virov.

Kot posredni uporabniki se obravnavajo tudi:

1.                     Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije;

2.                     javni zavodi, javne agencije ter javni skladi, katerih ustanovitelji so posredni uporabniki;

3.                     samoupravne narodnostne skupnosti in

4.                     kmetijskogozdarska zbornica ter javni zavodi, katerih ustanovitelj je Kmetijskogozdarska zbornica.

Kot posredni uporabnik državnega ali občinskega proračuna se ne šteje pravna oseba, ki je organizirana kot delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo, javni gospodarski zavod, ali v drugi pravnoorganizacijski obliki, čeprav ima v firmi besedo zavod, sklad ali agencija.

Uprava Republike Slovenije za javna plačila vodi register neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov. Register se nahaja na naslednji povezavi: https://www.ujp.gov.si/dokumenti/dokument.asp?id=127

V kolikor se pravna oseba ne nahaja v Registru proračunskih uporabnikov, ocenjujemo, da ne sodi med izjeme po prvi aleliji prvega odstavka 22. člena.

Kako lahko razporedimo delovni čas v okviru ukrepa skrajšanega polnega delovnega časa?

Podrobnejše pojasnilo glede razporejanja delovnega časa v okviru ukrepa delnega subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa po ZIUOOPE je zapisano v mnenju Ministrstva za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti. Spodaj mnenje povzemamo.

Obseg delovnega časa je glede na smiselno uporabo 143. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) v ukrepu delnega subvencioniranja skrajšanja polnega delovnega časa določen v tedenskem obsegu, zato je z odredbo na ravni enega tedna delo lahko odrejeno tudi na nek način neenakomerno (manj dni in več ur ali te porazdeliti različno glede na dneve, kot je imel delavec pred odredbo) in takšne razporeditve ne moremo šteti kot neenakomerne.

Glede na to, da se subvencija v skladu s 17. členom ZIUOOPE delodajalcu izplačuje mesečno, tj. za pretekli mesec glede na obseg skrajšanega delovnega časa, za katerega delodajalec delavcu zagotavlja delo v skladu s pisno odredbo, je glede na takšno zakonsko ureditev s pisno odredbo tedenski obseg zagotovljenega dela konkretnega delavca lahko razporejen tudi neenakomerno na način, da se tedenski obseg delovnega časa izravna v obdobju meseca, za katerega delodajalec tudi uveljavlja subvencijo. Ob tem je pomembno, da se s takšnim načinom razporejanja skrajšanega delovnega časa odredi skrajšani delovni čas samo tistim delavcem, katerim zaradi narave delovnega mesta oz. vrste dela ni mogoče razporediti skrajšanega delovnega časa v enakomernem tedenskem obsegu zagotavljanja dela, hkrati pa mora biti v odredbi določena razporeditev delovnega časa oz. način razporeditve delovnega časa na določen način, da je za referenčno obdobje enega meseca vnaprej razvidno, katere dneve ima delavec delovno obveznost in v kakšen obsegu (tj. koliko ur).

Povezava: https://www.gov.si/novice/2020-06-29-razporejanja-skrajsanega-delovnega-casa/

KAKO SE PO PKP5 OBRAČUNAVA SKRAJŠAN DELOVNI ČAS?

Ukrep delnega subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa velja še po ZIUOPPE do 31.12. 2020. Vlada s sklepom, ki ga izda do 20.decembra 2020 uporabo tega ukrepa lahko podaljša v leto 2021 in sicer do 30.06. 2021.

Obračun in uveljavljanje subvencije iz tega naslova se ni spremenil in poteka tako, kot je do uveljavitve PKP5.

Tako pri skrajšanega polnega delovnega časa ni dovoljeno delodajalcu, da organizira delo z neenakomerno porazdelitvijo delovnega časa. Pri kombinaciji skrajšanega polnega delovnega časa za npr. 50 % v delovnem tedniku lahko kombinira z ukrepom čakanja na delo. V primeru praznika ima delavec lahko opredeljeno redno delo, obračuna se mu delo na praznik in dodatek za delo na praznik za toliko ur, kot jih je opravil. V primeru, da dela na praznik nima po urniku, mu pripada 100 % nadomestilo za toliko ur, kot ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi (polni delovni čas 8 ur). Višina nadomestilo za praznik se določi v skladu z ZDR-1, ki pravi, da delavcu pripada nadomestilo plače v višini njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti v višini 100 %.

Subvencija delodajalcu za ohranitev zaposlitve znaša po ZIUOPPE še vedno:

  • 448 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 20 do vključno 24 ur tedensko,
  • 336 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 25 do vključno 29 ur tedensko,
  • 224 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 30 do vključno 34 ur tedensko,
  • 112 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu 35 ur tedensko.

Znesek sorazmerne višine mesečne subvencije se izračuna po formuli:

 

vrednost subvencije (glede na odrejeni obseg skrajšanega delovnega časa)

x

število delovnih dni na skrajšanem delovnem času (od št. delovnih dni v mesecu se odšteje št. dni odsotnosti)

Sorazmerni del =

število delovnih dni v mesecu

 

 



IV. NADOMESTILO PLAČ DELAVCEM ZARADI ODREJENE KARANTENE ALI NEMOŽNOSTI OPRAVLJANJA DELA ZARADI VIŠJE SILE


TABELARNI PREGLED NADOMESTIL

Situacija

vrsta prejemka

plačnik

Zdrav delavec, ki po navodilu delodajalca preventivno ostane doma in ne more opravljati dela od doma

100 % plača

delodajalec

Zdrav delavec, ki mu delodajalec zaradi izjemnih okoliščin odredi delo na domu ali drugo delo

100 % plača

delodajalec

Zdrav delavec, ki bo ostal doma zaradi višje sile (zaradi obveznosti varstva, ukinitve javnega prevoza, zaprtja mej)

nadomestilo v višini 80 % plače zadnjih treh mesecev

država povrne izplačano nadomestilo plače

Zdrav delavec v karanteni zaradi stika z okuženo osebo na delovnem mestu, ki dela ne more opravljati na domu

100 % nadomestilo plače

država povrne izplačano nadomestilo plače

Zdrav delavec v karanteni, ki dela na domu

100 % plača

delodajalec

Zdrav delavec v karanteni, ki svojega dela ne more opravljati na domu

nadomestilo v višini 80 % plače zadnjih treh mesecev in ne manjše kot minimalna plača

država povrne izplačano nadomestilo plače

Zdrav delavec v karanteni zaradi vrnitve iz rdeče države kamor je odšel zaradi razlogov, ki jih dovoljuje PKP5

nadomestilo za višjo silo v višini 50 % plače zadnjih treh mesecev in ne manj kot 70 % minimalne plače

država povrne izplačano nadomestilo plače

Zdrav delavec v karanteni zaradi vrnitve iz rdeče države kamor je odšel brez razlogov, ki jih dovoljuje PKP5

brez nadomestila

 

Zboleli in potrjeno okuženi delavec (IZOLACIJA razvidna iz bolniškega lista)

90 % bolniško nadomestilo prvih 90 dni, nato 100 %

država povrne izplačano nadomestilo plače

Zdrav delavec, ki mu delodajalec iz poslovnih razlogov odredi čakanje na delo

nadomestilo v višini 80 % plače zadnjih treh mesecev in ne manjše kot minimalna plača

država povrne 80 % izplačanega nadomestila (bruto1), max 892,50 EUR na mesec

KAJ POMENI KARANTENA NA DOMU?

Karantena na domu je ukrep, s katerim NIJZ ali Policija z ustnim navodilom napotita osebo (stik z okuženo osebo ali prihod iz območja z visokim tveganjem) v samoosamitev na naslovu bivanja z omejitvijo stikov z osebami, ki ne živijo v istem gospodinjstvu. Namesto Ministrstva za zdravje, NIJZ ali Policija z ustnim navodilom napotita osebo v karanteno. Kot dokazilo za uveljavljanje pravice do nadomestila plače ali drugih pravic iz naslova zdravstvenega in socialnega varstva NIJZ oziroma Policija tej osebi izroči potrdilo o napotitvi v karanteno na domu neposredno ali pa ga posreduje po elektronski ali navadni pošti v 72 urah.

V PKP5 je nekaj nedoslednosti pri karanteni, saj se poleg izraza »odločba o odreditvi karantene« pojavlja tudi izraz »potrdilo o napotitvi v karanteno na domu.  Tako se v poglavju, ki se nanaša na nadomestila plač zaradi karantene še vedno uporablja izraz »odločba o odreditvi karantene«. Ministrstvo za zdravje odločb ne bo več izdajalo, nadomeščene bodo s potrdili NIJZ in Policije.

*Trenutno postopek ne poteka kot je predvideno v zakonu. GZS je dala pobudo na NIJZ, MZ in MDDSZ, da se zadeve v zvezi s tem ustrezno uredijo.

ALI DELAVEC V KARANTENI LAHKO KORISTI LETNI DOPUST, GRE NA BOLNIŠKO?

V času karantene in/ali višje sile lahko delavec koristi dopust in prejme nadomestilo plače v višini 100 %. V primerih skrajšanega delovnega časa iz naslova starševskega varstva, pokojninske ali zdravstvene zakonodaje, se nadomestilo plače zaradi karantene izplačuje v sorazmernem delu. V primeru odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe izven dela ima pravico do plačila nadomestila plače v višini 80 %.

OTROKU JE ODREJENA KARANTENA, HODI V 4. RAZRED OSNOVNE ŠOLE, KAKO STARŠU OBRAČUNAMO NADOMESTILO?

Gre za varstvo otrok do vključno 5. razreda OŠ oz. višjo silo. Starš mora najpozneje v treh delovnih dneh od nastanka razloga odsotnosti o vseh okoliščinah, ki vplivajo na nastanek višje sile, obvestiti delodajalca. Delodajalec za namen povračila nadomestila potrebuje izjavo delavca o obstoju okoliščin, ki vplivajo na nastanek višje sile. Ta pravica pripada samo enemu od staršev.

Starš, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka, ima pravico do nadomestila plače v višini 80 %, kot je določena z ZDR-1, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga. Osnova za obračun nadomestila plače so delavčeve povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti (7. odst. 137. člena ZDR-1).

Delodajalec lahko uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomesti v višini zneska nadomestila (bruto1) od 01.09. 2020 dalje pri ZRSZ. Ukrep velja do 31.12. 2020 z možnostjo podaljšanja za tri mesece.

KAKŠNA VIŠINA NADOMESTILA PRIPADA DELAVCU ZA IZOLACIJO?

V 31. členu ZZVZZ so opredeljena nadomestila za raznovrstne odsotnosti od 90 dni in nad 90 dni, kjer je navedena tudi izolacija. Karantena se uporablja za zdravega človeka, izolacija je namenjena za bolnega in jo izda zdravnik, razvidna je iz bolniškega lista, v našem primeru zbolelega za Covid-19.  Prvih 90 dni je nadomestilo 90 % osnove (plača delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas), po 90 dneh pa je nadomestilo 100 %,  povrnjeno je tudi s strani države.

ZAPOSLENI JE V KARANTENI ZARADI STIKA Z OKUŽENO OSEBO NA DELOVNEM MESTU, KAKŠNO NADOMESTILO MU PRIPADA?

Zaposleni, ki mu je bila odrejena karantena v skladu z ZNB ali PKP5 po stiku z okuženo osebo v okviru opravljanja dela za delodajalca in mu je bila zaradi tega odrejena karantena, zaradi česar ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače, ki bi jo prejel, če bi delal v višini 100 %.  

ZAPOSLENI JE V KARANTENI ZARADI STIKA Z OKUŽENO OSEBO (NE NA DELOVNEM MESTU), KAKŠNO NADOMESTILO MU PRIPADA?

Če je zaposlenemu odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo izven delovnega mesta in doma ne more opravljati dela, mu pripada nadomestilo plače. Nadomestilo prejema za obdobje, za katero je odrejena karantena. Pripada mu nadomestilo plače kot je po ZDR-1 določeno za začasno nezmožnost zagotavljanja dela iz poslovnega razloga - 80 % osnove. Osnova se izračuna po 7. odstavku 137. člena ZDR-1. Razlog za odreditev karantene mora biti razviden iz odločbe o odreditvi karantene (po novem potrdila NIJZ/Policije).

DELAVCU JE OB VRNITVI IZ DRŽAVE NA RUMENEM SEZNAMU ODREJENA KARANTENA. DO KAKŠNEGA NADOMESTILA JE UPRAVIČEN?

Delavec, ki se odpravi v državo, ki je na zelenem ali rumenem seznamu, in mu je ob prehodu meje v RS odrejena karantena, je upravičen do nadomestila plače po ZDR-1 kot v primeru začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga - v višini 80 %. Osnova se izračuna po 7. odstavku 137. člena ZDR-1.

DELAVEC JE ODŠEL V DRŽAVO Z RDEČEGA SEZNAMA ZARADI SMRTI V DRUŽINI (OČE). DO KAKŠNEGA NADOMESTILA JE UPRAVIČEN ZA ČAS KARANTENE OB VRNITVI V SLOVENIJO?

Delavec, ki je odpotoval v državo z rdečega seznama zaradi smrti očeta, ob vrnitvi pa mu je odrejena karantena, je upravičen do nadomestila plače po ZDR-1 za primer višje sile v višini 50 % osnove, vendar ne manj kot 70 % minimalne plače. Osnova se izračuna tako, kot je navedeno v 7. odstavku 137. člena ZDR-1 (povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev pred začetkom odsotnosti).

PKP 5 navaja naslednje dovoljene razloge za odhod v državo na rdečem seznamu:

·         smrti zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrti otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja,

·         smrti staršev (oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj),

·         rojstva otroka,

·         vabila na sodišče.

Delavec mora delodajalcu najpozneje en dan pred odhodom predložiti pisno izjavo, iz katere bo izhajalo, da odhaja v državo na rdečem seznamu zaradi zgoraj naštetih osebnih okoliščin.

DELAVEC JE ODŠEL V DRŽAVO NA RDEČEM SEZNAMU IZVEN OPRAVIČLJIVIH RAZLOGOV, KI JIH PKP5 DOVOLJUJE. ALI TUDI V TEM PRIMERU ZA ČAS KARANTENE OB VRNITVI V SLOVENIJO PRIPADA NADOMESTILO PLAČE?

Ne, delavcu, ki mu je odrejena karantena ob vrnitvi iz države, ki je na rdečem seznamu, ne pripada nadomestilo plače za čas karantene.

ALI DELODAJALEC DOBI POVRNJENA SREDSTVA NADOMESTILA PLAČE ZARADI ODREJENE KARANTENA ALI VIŠJE SILE IN NA KAKŠEN NAČIN?

Na podlagi Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP) lahko uveljavljate povračilo celotnega izplačanega nadomestila plače:

§  za zaposlene, ki zaradi odrejene karantene ne morejo opravljati dela in jim ne morete organizirati dela na domu ali

§  za zaposlene, ki ne morejo opravljati dela zaradi višje sile, ki je posledica:

    • varstva otrok (zaradi odrejene karantene ali drugih zunanjih objektivnih okoliščin nezmožnosti obiskovanja vrtca ali osnovne šole do 5. razreda);
    • ukinitve javnega prevoza,
    • zaprtja mej sosednjih držav.

Povračilo izplačanih nadomestil plače lahko uveljavljate le za obdobje, za katerega je bila odrejena karantena zaposlenemu ali njegovemu otroku, oziroma dokler veljajo okoliščine višje sile, ki opravičujejo odsotnost zaposlenega.

Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski ZRSZ v osmih dneh od uveljavitve tega zakona, ko delodajalec uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače za čas pred uveljavitvijo tega zakona oziroma v osmih dneh od pričetka odsotnosti z dela delavca zaradi višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza. Delodajalec mora vlogi priložiti izjavo delavca o obstoju okoliščin, ki vplivajo na nastanek višje sile.

Izplačana nadomestila plač delavcev, ki zaradi višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ne morejo opravljati dela, Republika Slovenija povrne v celoti.

Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki ne morejo opravljati dela zaradi ustavitve javnega prevoza lahko uveljavi delodajalec za izplačano nadomestilo plače od 1. septembra 2020.

V transportnem podjetju, v katerem je 90 % zaposlenih državljanov Republike Srbije, imajo nekateri v Sloveniji stalno bivanje, večina pa ima v Republiki Sloveniji le začasno bivanje in svoje družine v Srbiji. Nekaj naših voznikov, je že pred časom (10 dni), pred popolno zaostritvijo, odšlo domov. Sedaj je bila nekaterim na hrvaško/srbski meji z odločbo srbskega zdravstvenega zavoda zaradi povišane telesne temperature odrejena karantena. Kako se takšni delavci obravnavajo?

V tujini odrejena karantena se ne enači s karanteno, ki jo odredi slovenski pristojni organ in zato ne bo možno uveljavljati povračila iz tega naslova. Trenutno se takšna situacija smatra kot nezmožnost prihoda na delo zaradi višje sile.

 

Delavec je oviran v prihodu na delo zaradi višje sile, torej razloga, na katerega sam nima vpliva, vendar to dejstvo opraviči njegovo odsotnost. Delavec mora v primeru nemožnosti prihoda na delo delodajalca obvestiti o vseh relevantnih okoliščinah. Delavec ima v času, ko zaradi višje sile ne more opravljati dela, pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer višje sile, torej v višini 50% osnove in ne manj kot minimalna plača.

Delavka dela v trgovini, ki je trenutno zaradi ukrepa Vlade zaprta. Ali delavka lahko uveljavlja institut višje sile zaradi varstva otroka do 5.razreda osnovne šole in bo delodajalec upravičen do povračila nadomestila?

Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP) določa pravno podlago odsotnosti z dela v primerih varstva otrok. V primerih, ko je onemogočeno institucionalno varstvo otroka (otroci do vključno 5. razreda osnovne šole), zaradi česar nastopi obveznost zagotavljanja varstva otroka na način, da delavec ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, se takšna nemožnost opravljanja dela oz. odsotnost z dela delavca v skladu z veljavno ureditvijo presoja v okviru instituta višje sile.

Nastanek višje sile v primerih, ki jih opredeljuje ZZUOOP, daje delavcu pravico do odsotnosti z dela kot tudi do nadomestila plače za odsotnost. Poudariti pa je treba, da se za opravičeno odsotnost z dela delavca prisotnost elementov višje sile presoja v vsaki posamični situaciji. Pravni standard višje sile je v obligacijskih razmerjih opredeljen z naslednjimi elementi: prisotnost zunanjega vzroka, nepričakovanost dogodka ter neizogibnost in neodvrnljivost dogodka.

Zgoraj opisana situacija se nanaša na uveljavljanje instituta višje sile zaradi varstva otroka, ko obenem delavka v konkretnem primeru dela v trgovini, ki je trenutno zaradi ukrepa Vlade RS zaprta. Glede na navedeno lahko povzamemo, da v kolikor delavec ne opravlja dela in je primarno odsoten z dela zaradi nemožnosti zagotavljanja dela, gre za okoliščino, ki izhaja iz sfere delodajalca. Glede na že podani primarni razlog odsotnosti delavca z dela, posledično niso podani elementi višje sile, ki bi bili povezani z okoliščino odsotnosti na strani delavca in na podlagi katere bi bil delavec upravičeno odsoten z dela upoštevaje drugi in tretji odstavek 57. člena ZZUOOP.

ZAPOSLENI NA DELO NE MORE PRITI ZARADI USTAVITVE JAVNEGA PREVOZA. DO KAKŠNEGA NADOMESTILA JE UPRAVIČEN DELAVEC? ALI JE V TEM PRIMERU DELODAJALEC UPRAVIČEN DO POVRAČILA IZPLAČILA NADOMESTIL PLAČE?

V primeru, ko delavec na delo ne more priti zaradi ustavitve javnega prevoza, gre za institut višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza. V tem primeru lahko delodajalec uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavca, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi nezmožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza. Delavcu ima v tem primeru pravico do nadomestila plače v višini 80% osnove.

Delavec mora v primeru odsotnosti z dela zaradi višje sile zaradi zaustavitve javnega prevoza najpozneje v treh delovnih dneh od nastanka tega razloga o vseh okoliščinah, ki vplivajo na nastanek višje sile, obvestiti delodajalca.

Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski ZRSZ v osmih dneh od uveljavitve tega zakona, ko delodajalec uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače za čas pred uveljavitvijo tega zakona oziroma v osmih dneh od pričetka odsotnosti z dela delavca zaradi višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza. Delodajalec mora vlogi priložiti izjavo delavca o obstoju okoliščin, ki vplivajo na nastanek višje sile.

Izplačana nadomestila plač delavcev, ki zaradi višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ne morejo opravljati dela, Republika Slovenija povrne v celoti.

Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki ne morejo opravljati dela zaradi ustavitve javnega prevoza lahko uveljavi delodajalec za izplačano nadomestilo plače od 1. septembra 2020. V konkretnem primeru je potrebno upoštevati Odlok o začasni prepovedi, omejitvah in načinu izvajanja prevoza potnikov na ozemlju Republike Slovenije, ki je stopil v veljavo s 16.11.2020.

ZAPOSLENI NA DELO NE MORE PRITI ZARADI ZAPRTJA MEJE S SOSEDNJO DRŽAVO. DO KAKŠNEGA NADOMESTILA JE UPRAVIČEN DELAVEC? ALI JE V TEM PRIMERU DELODAJALEC UPRAVIČEN DO POVRAČILA IZPLAČILA NADOMESTIL PLAČE?

V primeru, ko delavec na delo ne more priti zaradi zaprtja mej s sosednjimi državami, gre za institut višje sile zaradi zaprtja mej. V tem primeru lahko delodajalec uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavca, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi zaprtja mej. Delavcu ima v tem primeru pravico do nadomestila plače v višini 80% osnove.

Delavec mora v primeru odsotnosti z dela zaradi višje sile zaradi zaprtja mej najpozneje v treh delovnih dneh od nastanka tega razloga o vseh okoliščinah, ki vplivajo na nastanek višje sile, obvestiti delodajalca.

Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski ZRSZ v osmih dneh od uveljavitve tega zakona, ko delodajalec uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače za čas pred uveljavitvijo tega zakona oziroma v osmih dneh od pričetka odsotnosti z dela delavca zaradi višje sile zaradi zaprtja mej. Delodajalec mora vlogi priložiti izjavo delavca o obstoju okoliščin, ki vplivajo na nastanek višje sile.

Izplačana nadomestila plač delavcev, ki zaradi višje sile zaradi zaprtja mej ne morejo opravljati dela, Republika Slovenija povrne v celoti.

Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki ne morejo opravljati dela zaradi zaprtja mej lahko uveljavi delodajalec za izplačano nadomestilo plače od 1. septembra 2020.

KAKŠEN JE ROK UVELJAVLJANJA POVRAČILA ZA NADOMESTILO ZA KARANTENO NA DOMU?

Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki zaradi karantene na domu ne more opravljati dela, lahko uveljavi delodajalec za izplačano nadomestilo plače od 1. oktobra 2020. Delodajalec je upravičen do povračila izplačanih nadomestil plače tudi za obdobje od 1. oktobra 2020 dalje, če obdobje karantene delavca na domu traja po tem datumu.

 

Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki ne morejo opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej, lahko uveljavi delodajalec za izplačano nadomestilo plače od 1. septembra 2020.

 

Upravičenost do povračila nadomestil plače delavcev, ki ne morejo opravljati dela zaradi karantene na domu ali višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej, traja najdlje do 31. decembra 2020.


ALI IMA ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE PRAVICO VPOGLEDA V DOKUMENTACIJO, NA PODLAGI KATERE JE DELODAJALEC UVELJAVLJAL PRAVICO DO POSAMEZNE VRSTE POVRAČILA?

Da, delodajalec, ki uveljavi povračilo nadomestil plače, mora ZRSZ omogočiti administrativni in finančni nadzor nad izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti. V primeru nadzora na kraju samem mora ZRSZ omogočiti vpogled v računalniške programe, listine in postopke v zvezi z izvajanjem tega zakona.

 

Za namen izvajanja nadzora nad izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti delodajalca ima ZRSZ pravico tudi neposredno od delodajalca pridobivati dokazila in listine, iz katerih je razviden način uveljavljanja pravic po tem zakonu.

 


V. KRATKOTRAJNA ODSOTNOST ZARADI BOLEZNI

Kako uredimo kratkotrajno (tridnevno) odsotnost z dela zaradi bolezni brez obiska zdravnika?

Od začetka veljavnosti zakona dalje bo lahko delavec odsoten z dela zaradi bolezni brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, ki ga izda izbrani osebni zdravnik, do tri zaporedne delovne dni v kosu, in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu.

Delavec o vsakokratni kratkotrajni odsotnost zaradi bolezni pisno ali elektronsko obvesti delodajalca prvi dan odsotnosti. Delavec v času koriščenja kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni ne sme opravljati pridobitne dejavnosti ali se gibati izven kraja svojega bivanja.

Če izbrani osebni zdravnik pri delavcu ugotovi, da je ta tudi po preteku obdobja kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni še nadalje neprekinjeno začasno odsoten z dela zaradi bolezni ali poškodbe, se šteje, da v tem primeru pravica do enkratne kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni ni izkoriščena. Šteje se, da je pravica do enkratne kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni izkoriščena tudi, kadar je koriščena manj kot tri zaporedne delovne dni.

Nadomestilo za čas kratkotrajne odsotnosti z dela zaradi bolezni se obračuna v višini nadomestila, ki ga delodajalec obračuna in plača delavcu zaradi bolezni v skladu z osmim odstavkom 137. člena ZDR-1. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije povrne delodajalcu izplačano nadomestilo v 60 dneh po predložitvi njegove zahteve za povračilo nadomestila. Delodajalec vloži v elektronski obliki pri ZZZS najpozneje tri mesece po preteku ukrepa. Postopek vlaganja zahteve bo podrobneje določil ZZZS.

Ukrep velja do 31. decembra 2020.

DELAVEC JE DELODAJALCA OBVESTIL, DA BO KORISTIL TRI DNI BOLNIŠKE ODSOTNOSTI? KAKO EVIDENTIRAMO IN PLAČAMO TO ODSOTNOST?

PKP5 uvaja kratkotrajna bolniška odsotnost z dela brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela (bolniški list), ki ga sicer izda zdravnik. Delavec mora o kratkotrajni bolniški odsotnosti pisno ali elektronsko obvestiti delodajalca prvi dan odsotnosti.

Taka odsotnost lahko traja do 3 zaporedne delovne dni v enotnem trajanju. Delavec jo lahko koristi največ enkrat v posameznem koledarskem letu. Če se bolniška koristi v enkratnem trajanju in največ enkrat v koledarskem letu pomeni, da delavec v primeru bolezni lahko koristi odsotnost samo enkrat in sicer 1, 2 ali 3 zaporedne delovne dni. Če se delavec po treh dneh bolniške odsotnosti še vedno zaradi bolezni ali poškodbe ne more vrniti na delo,  gre za običajno bolniško odsotnost, kar pomeni, da pravica do enkratne kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni ni izkoriščena. Navodila za uveljavljanje te pravice za delodajalca bo izdal ZZZS. Ukrep velja do 31.12. 2020 z možnostjo podaljšanja s sklepom vlade do šest mesecev.


VI. UKREPI ZA SAMOZAPOSLENE IN MIKROPODJETJA

a) IZREDNA POMOČ V OBLIKI MESEČNEGA TEMELJNEGA DOHODKA


Kdo so upravičenci do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka?

Upravičenec do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka je oseba, ki je bila registrirana za opravljanje dejavnosti najmanj od 1. septembra 2020 do uveljavitve tega zakona in dejavnosti zaradi posledic epidemije COVID-19 ne more opravljati ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu tudi po zaključku epidemije COVID-19, in sicer:

-           samozaposleni, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 15. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17, 28/19 in 75/19; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2),

-           družbenik ali delničar gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zadruge ali zavoda, ki je poslovodna oseba, in je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 16. člena ZPIZ-2 in

-           kmet, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2.

Šteje se, da upravičenec zaradi posledic epidemije COVID-19 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, če bodo prihodki upravičenca v letu 2020 zaradi posledic epidemije COVID-19 upadli za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019. Če ni posloval v celotnem letu 2019 oziroma 2020, je do pomoči upravičen tudi tisti upravičenec, ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi posledic epidemije COVID-19 znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 ni posloval, je do pomoči upravičeni tudi tisti upravičenec, ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi posledic epidemije COVID-19 znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020. Če pogoj iz tega odstavka ni dosežen, mora upravičenec vrniti celotno pomoč.

Za upravičenca, ki ugotavlja prihodke po pravilih o računovodenju, so prihodki iz prejšnjega odstavka čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.

Kakšna je višina mesečnega temeljnega dohodka na mesec?

Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka znaša 1.100 eurov na mesec za oktober, november in december 2020. Upravičenec sam plača prispevke za socialno varnost (I in II). Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka za samozaposlene v kulturi, ki so v skladu z Zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo  registrirani v razvidu samozaposlenih v kulturi in imajo pravico do plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz proračuna Republike Slovenije, znaša 700 eurov na mesec. Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka za upravičence kmete, ki so oproščeni plačila prispevkov delodajalcev za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, znaša 940 eurov na mesec.

Ali se mesečni temeljni dohodek všteva v dohodnino?

Mesečni temeljni dohodek je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.

Do kdaj je potrebno vložiti vlogo in kdaj so izplačila mesečnega temeljnega dohodka?

Upravičencu, ki vloži izjavo od 1. oktobra do 31. oktobra 2020 za mesec oktober, nakaže FURS mesečni temeljni dohodek 10. novembra 2020. Upravičencu, ki vloži izjavo od 1. novembra. do 30. novembra. 2020 za mesec november ali za mesec oktober in november skupaj, mu FURS nakaže mesečni temeljnih dohodek do 10. decembra 2020. Upravičencu, ki vloži izjavo od 1. decembra do 31. decembra 2020 za mesec december ali za meseca december in november ali za meseca december in oktober ali za vse tri mesece skupaj nakaže FURS mesečni temeljni dohodek najpozneje do 10. januarja 2021.

V katerih primerih bo potrebno mesečni temeljni dohodek vračati?

Subjekt, ki je uveljavil izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka, mora v primeru, da je od uveljavitve tega zakona prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 oziroma za leto 2020, o tem seznaniti FURS. Prejeta sredstva mora vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva uveljavitve pravic iz tega zakona do dneva vračila.

Sredstva bo moral vračati tudi subjekt, ki je uveljavil izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njegovo pridobitev. O tem mora obvestiti FURS najkasneje do roka za predložitev obračuna od dohodkov pravnih oseb za leto 2020 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2020, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2020. Znesek prejete pomoči mora vrniti v 30 dneh od vročitve odločbe. Po poteku roka za plačilo se mu obračunavajo zakonske zamudne obresti.


b) DELNO POVRNJENI IZGUBLJENI DOHODEK ZA SAMOZAPOSLENE IN DRUŽBENIKE ZA ČAS TRAJANJA KARANTENE NA DOMU ALI NEMOŽNOSTI IN OPRAVLJANJA DELA ZARADI VIŠJE SILE ZARADI OBVEZNOSTI VARSTVA OTROKA


Kdo so upravičenci do delovno povrnjenega izgubljenega dohodka?

Upravičenec za delno povrnjeni izgubljeni dohodek, ki zaradi odrejene karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole, ne more opravljati dejavnosti in organizirati opravljanja dejavnosti na domu, je:

-           samozaposleni, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 15. člena ZPIZ-2,

-           družbenik ali delničar gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zadruge ali zavoda, ki je poslovodna oseba, in je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 16. člena ZPIZ-2 in

-           kmet, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2.

Kakšna je višina delno povrnjenega izgubljenega dohodka?

Višina delno povrnjenega izgubljenega dohodka znaša 250 eurov za vsako odrejeno karanteno ali za čas, ko ni zmožen opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole, vendar ne več kot 250 eurov za 10 dni, 500 eurov za 20 dni in 750 eurov v enem mesecu.

Od kdaj do kraj velja ta ukrep ter kdaj bodo nakazila?

Ukrep velja od 1. oktobra do 31.12.2020. Upravičencu, ki vloži vlogo od 1. oktobra do 31. oktobra 2020 nakaže FURS delno izgubljeni dohodek 10. novembra 2020. Upravičencu, ki vloži vlogo od 1. novembra. do 30. novembra 2020 za mesec november ali za mesec oktober in november skupaj, mu FURS nakaže delno izgubljeni dohodek do 10. decembra 2020. Upravičencu, ki vloži vlogo od 1. decembra do 31. decembra 2020 za mesec december ali za meseca december in november ali za meseca december in oktober ali za vse tri mesece skupaj nakaže FURS delno izgubljeni dohodek najpozneje do 10. januarja 2021.

Kako samozaposleni, ki ni zaprosil za mesečni temeljnji dohodek, pridobi potrdilo o karanteni in kako uveljavlja pravico do delno povrnjenega izgubljenega dohodka zaradi odrejene karantene?

Za namen uveljavljanja pravice do delno povrnjenega izgubljenega dohodka kot določa 93. člen Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 152/20, v nadaljnjem besedilu ZZUOOP) za:

  • samozaposlene,
  • družbenike in delničarje gospodarske družbe oz. ustanovitelje zadruge ali zavoda,
  • kmete

mora oseba, ki je imela visoko tvegan stik ali je o tem dobila obvestilo preko aplikacije #OstaniZdrav in ne more opravljati dela na domu, ostati v karanteni na domu in upoštevati Navodila o karanteni na domu  in Navodila osebam, ki so bile izpostavljene okužbi s SARS-CoV-2 , ki jih je pripravil Nacionalni inštitut za javno zdravje (v nadaljnjem besedilu: NIJZ). Na spletni strani NIJZ in na portalu eUprave je objavljen obrazec  za pridobitev potrdila o karanteni na domu, ki ga oseba izpolni in po njegovi izpolnitvi na elektronski naslov ali v predal Moja eUprava dobi Potrdilo o karanteni na domu, kot dokazilo za uveljavljanje pravice do nadomestila plače ali drugih pravic iz naslova zdravstvenega in socialnega varstva. Ob tem dobi tudi Navodila o karanteni na domu.

Obrazec je mogoče oddati z uporabo e-identitete ali brez. V primeru oddaje brez uporabe e-identitete posameznik vnese svojo enotno matično številko občana (EMŠO) in davčno številko ter elektronski naslov, na katerega želi prejeti potrdilo o karanteni. V primeru oddaje obrazca z e-identiteto pa bo potrdilo prejel v predal Moja eUprava.

Potrdilo o karanteni na domu oseba priloži vlogi za uveljavljanje pravice do delno povrnjenega izgubljenega dohodka preko informacijskega sistema Finančne uprave Republike Slovenije, kot določa 95. člen ZZUOOP.