Delodajalec vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar mesečna plača za november 2020, pri kateri se ne upošteva plačilo za poslovno uspešnost, ni presegla dvakratnika minimalne plače(1.881,16€), izplača ob plači za mesec januar 2021 krizni dodatek v višini 200 eurov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.

Torej, najprej delodajalec pogleda obračunano in izplačano plačo v novembru. Vrednosti plače odšteje morebitno poslovno uspešnost, ki je bila obračunana skupaj s plačo. Če vrednost ne presega 1.881,16 €, delavcu pripada krizni dodatek. V primeru, da je delodajalec v decembru izplačal poslovno uspešnost posebej, jo pri višini prejemkov v decembru prav tako ne upošteva.

Določbe tega člena se ne uporabljajo za zaposlene, ki jim je bil krizni dodatek iz 85. člena ZIUPOPDVE že izplačan do začetka uporabe tega zakona.

Krizni dodatek pripada delavcu glede na prisotnost na delu v decembru. Če je delavec delal cel mesec december, mu pripada krizni dodatek v višini 200 €. V primeru, da je bil odsoten npr. v bolniškem staležu, letnem dopustu, izrednem dopustu, čakanju na delo, mu za čas odsotnosti krizni dodatek ne pripada. Če delavec ne dela cel mesec december, je upravičen do sorazmernega dela dodatka. Delavcu pripada dodatek za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi na ta dan dejansko delal, dodatek pa mu ne pripada za druge oblike odsotnosti z dela. Naj ponovno opozorimo, da se upošteva decembrska prisotnost 2020 in ne prisotnost v januarju 2021.

Delavcu, ki je ves mesec na čakanju na delo v decembru, krizni dodatek ne pripada.

Delavcu, ki je na skrajšanem polnem delovnem času pripada krizni dodatek sorazmerno s časom opravljenega dela.

Krizni dodatek se izplača pri januarski plači 2021 v februarju 2021. Po ZDR-1 je skrajni rok izplačila plače 18 dni po preteku plačilnega obdobja. Če ste že opravili izplačilo plače za januar 2021, lahko krizni dodatek obračunate in izplačate do 18.02. 2021.

Ne, delavcem, ki ste jim krizni dodatek že izplačali pri decembrski plači v januarju, pri januarski plači v februarju, krizni dodatek ne pripada. 26.člen ZDUOP se namreč ne uporablja za zaposlene, ki jim je bil krizni dodatek iz 85. člena ZIUPOPDVE že izplačan do 05.02.2021.

Za povračilo izplačanega kriznega dodatka zaposlenemu delodajalec preko informacijskega sistema FURS predloži izjavo, s katero izjavlja, da je zaposlenemu izplačal krizni dodatek. Upravičenec predloži izjavo preko informacijskega sistema FURS v elektronski obliki najpozneje do konca marca 2021. FURS izplača povračilo kriznega dodatka najpozneje do 20. aprila 2021.

Da, delodajalec mora izplačati krizni dodatek pri januarski plači, če ga že ni izplačal v decembru. V primeru neizplačila kriznega dodatka je predvidena tudi globa iz 27. člena ZDUOP.

Vsi delodajalci, ki niso neposredni in posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije in občinskih proračunov, so upravičeni do subvencije minimalne plače.

Pravilnik o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov določa slednje.

Neposredni uporabniki državnega oziroma občinskih proračunov so:

1.    državni ter občinski organi in organizacije, vključno z občinsko upravo, ki so ustanovljeni z zakonom, občinskim odlokom ali drugim pravnim aktom (5. in 6. točka prvega odstavka 3. člena zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02; v nadaljnjem besedilu: ZJF) in

2.    ožji deli občin, ki so pravne osebe (prvi odstavek 1. člena ZJF).

Posredni uporabniki državnega ali občinskega proračuna so pravne osebe:

1.    ki so organizirane v pravno organizacijski obliki javni zavod, javna agencija ali javni sklad

2.    katerih ustanovitelj in lastnik je država oziroma občine

3.    ki izvajajo javno službo, dejavnost v javnem interesu ali druge naloge, s katerimi se izvajajo javne funkcije in

4.    ki sredstva za financiranje pridobivajo iz državnega ali občinskih proračunov, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ali Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in drugih virov.

Kot posredni uporabniki se obravnavajo tudi:

1.    Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije;

2.    javni zavodi, javne agencije ter javni skladi, katerih ustanovitelji so posredni uporabniki;

3.    samoupravne narodnostne skupnosti in

4.    kmetijsko gozdarska zbornica ter javni zavodi, katerih ustanovitelj je Kmetijsko gozdarska zbornica.

Kot posredni uporabnik državnega ali občinskega proračuna se ne šteje pravna oseba, ki je organizirana kot delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo, javni gospodarski zavod, ali v drugi pravnoorganizacijski obliki, čeprav ima v firmi besedo zavod, sklad ali agencija.

Uprava Republike Slovenije za javna plačila vodi register neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov. Register se nahaja na spodnji povezavi.

Delodajalec je za vsakega delavca, katerega plača za polni delovni čas, brez dodatkov, določenih z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami, dela plače za delovno uspešnost in plačila za poslovno uspešnost, dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi, ne presega zneska, določenega v skladu z Zakonom o minimalni plači – ZminP (1.024,24 €), upravičen do povračila dela minimalne plače v obliki mesečne subvencije v višini 50 eurov.

Mesečna subvencija minimalne plače za polni delovni čas se izplača v višini 50 eurov. Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom ali opravi delo v krajšem delovnem času od polnega, ima delodajalec pravico do subvencije minimalne plače sorazmerno delovnemu času, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi oziroma opravil delo.

Pri delavcu, ki je zaposlen za polni delovni čas v obračunani plači BTO1 odštejemo vse dodatke, tudi doplačilo do minimalne plače, odštejemo delovno uspešnost, odštejemo poslovno uspešnost. Vrednost, ki jo dobimo, primerjamo z višino minimalne plače 1.024,24 €. Če vrednost, ki jo dobimo, ne presega višine minimalne plače, je delodajalec za tega delavca upravičen do subvencije.

Pri delavcu, ki je zaposlen za krajši delovni čas od polnega izračunamo vrednost na enak način kot pri zgoraj opisanem primeru, s tem, da upoštevamo sorazmerni del subvencije. V nadaljevanju prikazujemo obračun za polni delovni čas in za krajši delovni čas za mesec januar:

Delodajalec izračuna sorazmerni delež subvencije pri krajšem delovnem času tako, da izračuna delež krajšega delovnega časa v polnem delovnem času. V enakem deležu izračuna pripadajočo subvencijo. Primer:

Za pridobitev subvencije delodajalec preko informacijskega sistema FURS predloži izjavo, s katero izjavlja, da je zaposlenemu obračunal in izplačal plačo v višini minimalne plače 1.024,24 € ter posreduje podatke, iz katerih izhaja upravičenost do subvencije. Upravičenec predloži izjavo preko informacijskega sistema FURS v elektronski obliki najpozneje do konca meseca za subvencijo za pretekli mesec, vendar najpozneje do konca julija 2021. FURS izplača subvencijo najpozneje do 20. v mesecu, ki sledi mesecu oddaje izjave. Za pravilnost izjave delodajalec kazensko in materialno odgovarja.

Delodajalec bo lahko izjave za subvencioniranje minimalne plače oddajal vse do skrajnega roka, ki je 31. julij 2021. Vlogo oz. izjavo bo moral oddajati za vsak mesec posebej, ker na enem obrazcu ne bo mogoče uveljavljati za več mesecev hkrati. Bo pa lahko oddal več vlog hkrati. Če ne bo oddajal sproti, bo do 31. julija lahko oddal vloge tudi za vseh šest mesecev nazaj.

Delodajalcem pripada subvencioniranje minimalne plače od 1. januarja do 30. junija 2021. Torej za obračunane plače za mesec januar do obračunane plače za mesec junij 2021.

a.       Da, ta ukrep delodajalca zavezuje, da v času uveljavljanja subvencije do minimalne plače, ne more od 05.02. 2021 dalje izplačati dobička, kupiti lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačati nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2021 oz. za leto 2021. Če kljub vsemu naredi eno izmed naštetih dejanj, je dolžan o tem seznaniti FURS. Prejeta sredstva mora vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva uveljavitve pravic iz tega zakona do dneva vračila.

b.       Da, delodajalec v obdobju prejemanja subvencije in še tri mesece po tem ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, za katere je bil upravičen do prejemanja subvencije, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 05.02.2021.

Z 28. členom ZDUOP se znižuje najnižja osnova za obračun prispevkov samo za zaposlene, od plače in nadomestila plače, ki je na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2 določena v višini 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

V letu 2021 tako velja za izplačila od 01.01. 2021 najnižja osnova za obračun prispevkov v višini 1.052,30 €. V sredini februarja je bila znana višina povprečne plače v letu 2020 preračunane na mesec, ki predstavlja osnovo za izračun najnižje osnove za obračun prispevkov. Nova najnižja osnova za obračun prispevkov za socialno varnost predstavlja 60 % povprečne plače leta 2020 preračunane na mesec in znaša 1.113,72 € ter velja od 01.03. 2021 dalje. Zaradi 28. člena ZDUOP se bo najnižja osnova za obračun prispevkov za socialno varnost znižala na raven minimalne plače 1.024,24 € in se bo uporabljala za izplačane plače za mesec julij do december 2021

Krizni dodatek izplačajo delodajalci v zasebnem sektorju.

Krizni dodatek pripada delavcem v gospodarstvu, katerih zadnja izplačana plač (plača za november) ne presega višine dvakratnik minimalne plače, to pomeni njegova zadnja izplačana bruto plača za november ne sme biti višja od 1.881,16 €. Če delavčeva zadnja izplačana plača (november) presega višino dvakratnika minimalne plače, do kriznega dodatka ni upravičen.

Delodajalec je dolžan ob izplačilu decembrske plače delavcem, ki so opravljali delo v decembru izplačati krizni dodatek v višini 200 €, če je delo opravljal cel mesec. V primeru, da ni delal cel mesec mu pripada sorazmerni del kriznega dodatka.

Da, krizni dodatek pripada tudi tistim delavcem, ki delajo od doma.

Zadnja izplačana plača bruto pomeni, zadnja plača, ki je bila izplačana v decembru v bruto znesku (tako imenovani BTO1). To predstavlja obračunano izplačano plačo za november, ki se izplača delavcu v decembru. Sestavine obračunane izplačane bruto plače so: redno delo, dodatki, nadomestila, delovna in poslovna uspešnost. Če je delavec v decembru prejel tudi kakršno koli obliko poslovne uspešnosti, se ta vrednost tudi v celoti prišteje izplačani plači za november v decembru (pojasnilo MDDSZ in MF). Poimenovanja poslovne uspešnosti so tako lahko: nagrada, božičnica, 13. plača, poslovna uspešnost. Za poslovno uspešnost je lahko značilna tudi drugačna davčna obravnava. Namreč, za poslovno uspešnost se  obračunajo samo prispevki delavca in delodajalca, ne pa tudi dohodnina (če je bila izplačana skladno z Zdoh-2). Poslovno uspešnost, ki je bila izplačana v decembru se upošteva ne glede na to, ali je bila izplačana skupaj s plačo za november, ali predstavlja poseben prejemek  decembru.

Za izplačan krizni dodatek se ne obračunajo prispevki in davki, če je bil obračunan in izplačan po kriterijih, ki jih 85. člen ZIUPOPDVE opredeljuje. V primeru, če je bil krizni dodatek izplačan delavcu, ki ni izpolnil pogojev za pridobitev tega prejemka, mora delodajalec od višine izplačanega kriznega dodatka obračunati prispevke in davke (mora vrednost obrutiti).

Vsak zaposlen, ki dela v mesecu decembru in je njegova zadnja izplačana mesečna plača (november) manjša od dveh minimalnih plač v višini 1.881,16 € je upravičen do kriznega dodatka v višini 200 € oz. sorazmerno. Delavcu pripada krizni dodatek za dneve, ko je delal. Delavcu pripada dodatek za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi na ta dan dejansko delal, dodatek pa mu ne pripada za druge oblike odsotnosti z dela. Za dneve ko je delavec odsoten z dela zaradi izrabe letnega dopusta ali bolniške odsotnosti ali zaradi čakanja na delo, se krizni dodatek ne obračuna in ne izplača.

Zaposlenemu, ki dela v krajšem delovnem času pripada sorazmerni del kriznega dodatka. Tako na primer zaposleni, ki dela polovični delovni čas, izpolni pogoj pridobitve pravice do kriznega dodatka, če njegova zadnja izplačana plača (november) ni bila višja od 1x minimalne plače 940,58 €.

Zaposlenim, ki delajo krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu (67. člen ZDR-1) pripada krizni dodatek v celoti. V teh primerih se pri določitvi limita dvakratnika minimalne plače upošteva plača, ki bi jo delavec prejel, če bi delal s polnim delovnim časom.

Zaposleni, ki dela skrajšan polni delovni čas na podlagi ZIUPOPDVE se upošteva sorazmerni čas dejansko opravljenega dela v mesecu decembru.

Krizni dodatek mora biti izplačan na plačilni dan, ki je določen pri delodajalcu oz. najkasneje do 18 dni po preteku plačilnega obdobja za katero se izplača plača (134. člen ZDR-1). Konkretno to pomeni, da mora biti izplačilo kriznega dodatka izvedeno najkasneje do 18.januarja 2021.

Za povračilo izplačanega kriznega dodatka zaposlenemu, delodajalec preko informacijskega sistema FURS eDavki predloži izjavo v elektronski obliki, s katero izjavlja, da je zaposlenemu izplačal krizni dodatek. Izjavo odda najpozneje do konca februarja 2021. Izjava bo na davčnem portalu na voljo predvidoma v zadnjem tednu januarja.  FURS izplača povračilo kriznega dodatka najpozneje do 20. marca 2021

Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE; v nadaljevanju tudi PKP7) v 21. členu določa, da lahko delodajalec zaposlenim, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine v skladu s prvim in četrtim odstavkom 27. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, odpove pogodbo o zaposlitvi brez navedbe utemeljenega razloga z odpovednim rokom 60 dni. V primeru odpovedi na podlagi trga člena ima delavec pravico do odpravnine v skladu s 108. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1).

V javnosti se za 21. člen PKP7 pogosto uporabljajo izrazi kot so »prisilno upokojevanje«, »obvezno upokojevanje« ipd. Noben od teh izrazov ni točen.

Gre za nov odpovedni razlog v 89. členu ZDR-1, na podlagi katerega lahko delodajalec delavcu, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine redno odpove pogodbo o zaposlitvi, v zakonsko določenem odpovednem roku in proti plačilu odpravnine po 108. členu ZDR-1.

V javnosti je slišati, da bodo vsi delavci, ki jim po prenehalo delovno razmerje na podlagi 21. člena PKP7 prejeli 10 plač odpravnine. To ne drži.

21. člen PKP7 v četrtem odstavku izrecno določa, da ima delavec pravico do odpravnine v skladu s 108. členom ZDR-1, torej do odpravnine za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti), ki pa je odvisna od trajanja zaposlitve pri delodajalcu. Odpravnina je po 108. členu ZDR-1 navzgor omejena na 10-kratnik osnove (povprečne delavčeve plače v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo) kar pomeni, da je to maksimum, ki ga lahko delavec prejme, razen, če kolektivna pogodba dejavnosti določa drugače (večji limit). Maksimalno odpravnino »10 plač« bi po 108. členu ZDR-1 tako prejel delavec, ki dela pri delodajalcu najmanj 30 let (po formuli: 30 x 1/3 = 30/3 ).

Ni torej možno posploševati, da bi vsi delavci, ki jim pogodba o zaposlitvi preneha na podlagi 21. člena ZIUPOPDVE sedaj prejeli odpravnino v višini 10-kratnika plače, temveč bi jo prejeli le tisti, ki pri delodajalcu delajo več kot 30 let, ostali pa sorazmerno manj, v skladu z lestvico iz 108. člena ZDR-1.

21. člen PKP7 določa le zakonsko možnost, ne pa tudi obveznost delodajalca, da delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi v primeru izpolnjevanja pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Poleg tega, lahko delodajalec delavcu redno odpove pogodbo o zaposlitvi tudi iz drugih razlogov (poslovni razlog, nesposobnost) in je v teh primerih odpravnina identična kot pri odpovedi po 21. členu PKP7.

Za več informacij si lahko ogledate uradno stališče GZS:  Gospodarska zbornica Slovenije | Obvezno upokojevanje uravnotežuje pravice delodajalcev in delojemalcev (gzs.si)

Pogoje za priznanje pravice do poklicne pokojnine določa 204. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/2012, s premembami in dopolnitvami - ZPIZ-2), medtem ko  določba 21. in 22. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 določa, da lahko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi delavcu, ki je izpolnil pogoje iz prvega in četrtega odstavka 27. člena ZPIZ-2.

Glede na navedeno delavcu, ki je izpolnil pogoje za poklicno pokojnino, po mnenju MDDSZ ni mogoče odpovedati pogodbe o zaposlitvi na podlagi novo določenega odpovednega razloga.

Sindikalne centrale so vložile zahtevo za ustavno presojo ustavnosti določb 21. in 22. člena PKP7, ki jih je v omenjena zakona prinesel sedmi protikoronski zakon. Sindikati so ob zahtevi za presojo ustavnosti vložili tudi predlog za začasno zadržanje teh členov, saj menijo, da lahko na strani delavcev pride do nepopravljive škode. Ustavno sodišče je začasno zadržalo izvajanje členov zakona o delovnih razmerjih in o javnih uslužbencih, ki se nanašajo na ureditev upokojevanja starejših delavcev z izpolnjenimi pogoji za starostno upokojitev. Odločitev US je bila objavljena Uradnem listu RS, št. 28/2021 z dne 26.2.2021. Izvajanje teh dveh členov je do dokončne odločitve US zadržano.  Obenem je Ustavno sodišče poseglo tudi v vsa že obstoječa razmerja tako, da je odločilo tudi, da se zadrži do končne odločitve Ustavnega sodišča  učinkovanje že vročenih odpovedi pogodb o zaposlitvi, izdanih na podlagi tretjega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih in prvega odstavka 156.a člena Zakona o javnih uslužbencih (torej 21. in 22 člena PKP7).

Kot je v odločitvi navedlo sodišče, posledica odpovedi pogodbe o zaposlitvi za starejše delavce, za katere je še posebej značilna težja zaposljivost, ne bi pomenila le izgube zaposlitve, ampak bi lahko pomenila tudi konec njihove poklicne kariere. Po oceni sodišča bi bile posledice, ki bi nastale z nadaljnjim izvrševanjem morebiti protiustavne zakonske ureditve, večje od posledic, ki bi nastale, če se do končne odločitve ustavnega sodišča njeno izvrševanje zadrži in bi se v presoji pokazalo, da niso protiustavne.

Delodajalec je skladno z Zakonom o zdravju in varnosti pri delu (ZVZD) dolžan zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu. V ta namen mora izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu. Delodajalec mora upoštevati spreminjajoče se okoliščine ter izvajati take preventivne ukrepe, ki bodo zagotavljali izboljševanje stanja in višjo raven varnosti in zdravja pri delu.

Še posebej se ta odgovornost delodajalca poudarja v času epidemije. Priporočljivo je, da delodajalec sprejme protokol ukrepanja (navodila) za obvladovanje širjenja okužbe s SARS-CoV-2 na delovnih mestih v času razglašene epidemije in delavce z njim seznani. Če delodajalec po posvetu s specialistom medicine dela meni, da je testiranje celotnega kolektiva ali posameznih izpostavljenih delovnih mest, potrebno zaradi obvladovanja širjenja okužbe in da navodilo za testiranje, s tem izpolnjuje svojo zakonsko dolžnost zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu. V primeru, da posamezen delavec po lastni presoji testiranje odkloni, se lahko to obravnava kot kršitev obveznosti iz delovnega razmerja. Delodajalec lahko sproži disciplinski postopek ali celo vroči opozorilo pred odpovedjo iz krivdnega razloga zaradi neupoštevanja obveznosti iz delovnega razmerja. Priporočamo, da delodajalec delavce predhodno obvesti o posledicah odklonitve testiranja.

Opcija je tudi, če je narava dela to dopušča, da delodajalec delavcu, ki ne želi testiranja, odredi delo na domu.

V Uredbi o izvajanju presejalnih programov za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 204/20) je v četrtem odstavku 2. člena določeno, da način, obseg in roke izvajanja posebnih programov uporabljajo tudi delodajalci, ki posebne programe zagotavljajo v sodelovanju z izvajalci medicine dela kot ukrep varnosti in zdravja pri delu. Nadalje je v prvem odstavku 8. člena določeno, da zdravstvene storitve obsegajo predhodno epidemiološko anketiranje, odvzem brisa, izvedbo mikrobiološke preiskave in obveščanje testirane osebe o izidu preiskave ter pošiljanje izvida in spremljajočih podatkov v Centralni register podatkov o pacientih (CRPP). Glede na navedeno lahko mikrobiološke preiskave za prisotnost virusa SARS-COV-2 izvaja le izvajalec zdravstvene dejavnosti z veljavnim dovoljenjem za opravljanje zdravstvene dejavnosti, pri čemer tretji odstavek 8. člena določa, da odvzem brisa lahko opravljajo le zdravstveni delavci ali zdravstveni sodelavci, ki so pridobili kompetence za odvzem brisa.

Spodaj iz strokovne literature povzemamo učinek ponavljajočega se množičnega testiranja na število okužb v simulacijskem modelu. V vijolični barvi je prikazano ponavljajoče se izvajanje HAG testov (roza so RT PCR testi). Pogostejše testiranje in hiter ukrep izolacije imata boljši učinek pri omejevanju širjenja okužb.

Opozarjamo, da mora delodajalec upoštevati zakonodajo s področja varstva osebnih podatkov in s področja varstva in zdravja pri delu. V zvezi s tem je več mnenj že izdal Informacijski pooblaščenec (npr. https://www.ip-rs.si/vop/?tx_jzgdprdecisions_pi1%5BshowUid%5D=1835&tx_jzgdprdecisions_pi1%5BhighlightWord%5D=07121-1%2F2020%2F1180).

Izvajalci zdravstvene dejavnost v javni mreži so obvezni uporabniki eZdravja v delu, ki se tiče posredovanja dokumentacije pacienta v CRPP. V pripravi je sprememba pravilnika, ki bo obvezo posredovanja rezultata testiranja v CRPP predvidoma določila za vse izvajalce zdravstvene dejavnosti.

Skladno z odgovorom Ministrstva za finance upravičenec odda izjavo (v njej se izjavi o številu zaposlenih na dan oddaje vloge, saj je to osnova za višino subvencije) do 30. 1. 2021 in pridobi subvencijo za izvedbo hitrih testov. Zakon ne določa časa porabe sredstev oz. izvedbe testiranj - torej so bili hitri testi lahko izvedeni že v času od uveljavitve zakona (31. 12. 2020) do oddaje izjave, lahko pa se izvajajo tudi kasneje.

PKP7 v prvem odstavku 54. člena ureja podaljšanje izrabe še neizrabljenega dopusta iz 71.a člena ZIUZEOP in četrtega odstavka 162. člena ZDR-1, tako da se delavcem, ki letnega dopusta v letu 2020 iz razlogov, ki izhajajo iz teh določb niso mogli izrabiti, omogoča izraba letnega dopusta do 28. februarja 2021.

S tem se omogoča daljši prenos letnega dopusta javnim uslužbencem, ki letnega dopusta za leto 2019 niso mogli izrabiti zaradi nujnih delovnih potreb (71.a člena ZIUZEOP) ter vsem delavcem (tako iz javnega kot zasebnega sektorja), ki letnega dopusta za leto 2019 niso mogli izrabiti zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka (četrti odstavek 162. člena ZDR-1).

Dalje ZIUPOPDVE v drugem odstavku 54. člena določa, da ima ne glede na tretji odstavek 162. člena ZDR-1 delavec, ki zaradi nujnih delovnih potreb, povezanih z obvladovanjem virusa SARS-CoV-2 ali zaradi posledic epidemije COVID-19, ni mogel izrabiti preostanka letnegadopusta za leto 2020 v rokih, kot jih določa ZDR-1, pravico letni dopust za leto 2020 izrabiti do 31. decembra 2021. Ob tem lahko ugotovimo, da konkretnih okoliščin, ki so posledica epidemije COVID-19 in so lahko razlog za prenos letnega dopusta iz leta 2020 do 31. decembra 2021, ZIUPOPDVE tako izrecno ne navaja. Upoštevaje navedeno bo upravičenost daljšega prenosa letnega dopusta (do 31. decembra 2021), ob upoštevanju navedene interventne ureditve, treba presojati glede na okoliščine konkretnega primera.

Odgovor je povzet po pojasnilu MDDSZ

Ukrep je v celoti urejen v Zakonu o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (#PKP3) in se vsebinsko ne spreminja. V PKP7 je dodano le, da se odredi delo s skrajšanim delovnim časom do 30. junija 2021.

Vračila in nadzor vračil upravičenj (89. člen in nasl.): subjekt, ki je uveljavil povračilo nadomestila plače na začasnem čakanju na delo po ZIUOOPE, ZZUOOP in ZIUPDV in naknadno ugotovi, da ni izpolnil pogoja upada prihodkov, o tem obvesti Finančno upravo Republike Slovenije najkasneje do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2020 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2020, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2020, in vrne znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe. Za uveljavljena povračila, ki se nanašajo na obdobja od 1. januarja 2021, subjekt Finančno upravo Republike Slovenije obvesti najkasneje do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2021 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2021, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2021. Po poteku roka za plačilo do plačila se mu obračunavajo zakonske zamudne obresti. Ne glede na določbe ZIUOOPE, ZZUOOP in ZIUPDV se pri ugotavljanju znižanja prihodkov v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 upošteva načelo sorazmernosti, kar pomeni, da se upošteva sorazmerno znižanje prihodkov v letu 2020 v primerjavi z obsegom poslovanja v letu 2019. Merila sorazmernosti določi minister, pristojen za finance, s podzakonskim predpisom. Povezava do pravilnika: http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV14254

Obročno vračilo pomoči: FURS in ZRSZ lahko za vračilo neupravičeno prejetih sredstev, izplačanih na podlagi zakonov, ki urejajo interventne ukrepe, povezane z epidemijo COVID-19, dovolita obročno plačilo dolga iz tega naslova v največ šestih mesečnih obrokih v obdobju šestih mesecev zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije. Za čas, ko je dovoljeno obročno plačilo, se za odloženi znesek (vključno z zamudnimi obrestmi) ne zaračunajo obresti.

Za upravičenost do ukrepa delnega kritja fiksnih stroškov se upravičenec izjavi o povprečnem številu zaposlenih. Pri tem se štejejo se tudi ure za zaposlene na čakanju, tako za nedoločen kot tudi za določen čas.

Upoštevaje drugi odstavek 54. člena PKP7 se lahko prenese v leto 2021 celoten neizrabljen letni dopust nad dvema tednoma. ZIUPOPDVE sicer določa odstop od tretjega odstavka 162. člena ZDR-1, vendar le glede preostanka letnega dopusta. Navedeno pomeni, da ima delavec zaradi nujnih delovnih potreb, povezanih z obvladovanjem virusa SARS-CoV-2 ali zaradi posledic epidemije COVID-19, pravico do izrabe preostanka letnega dopusta za leto 2020 do 31.decembra 2021.

Za dneve, ko se delavec vrne na delo na zahtevo delodajalca, prejema plačo, saj opravlja svoje delovne obveznosti. Za te dni je upravičen tudi do povračila stroškov za malico in za prevoz na delo ter z dela. Delodajalec mora o prekinitvi čakanja na delo predhodno obvestiti Zavod za zaposlovanje. Predhodno pomeni, da delodajalec zavod obvesti najkasneje z odredbo o vpoklicu delavca na delo, ki jo v vednost prejme tudi zavod.

Pravico do ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo po PKP8 lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, registriran najpozneje na dan 31. december 2020, ki delavcem začasno ne more zagotavljati dela zaradi epidemije ali posledic epidemije, razen:

-        neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2020 višji od 70 odstotkov,

-        delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti in ima več kot 10 zaposlenih na dan 31. december 2020,

-        tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.

Do ukrepa iz prejšnjega odstavka so upravičeni tudi tisti delodajalci, ki ne izpolnjujejo in ne dosežejo pogoja iz tretjega odstavka tega člena in imajo status humanitarne organizacije po Zakonu o humanitarnih organizacijah ali status invalidske organizacije po Zakonu o invalidskih organizacijah.

Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2021 zaradi epidemije ali posledic epidemije upadli za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019 oziroma 2020. Če niso poslovali v celotnem letu 2019, 2020 oziroma 2021, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki so se jim po njihovi oceni povprečni mesečni prihodki v letu 2021 zaradi epidemije ali posledic epidemije znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019, 2020 oziroma 2021. Prihodki so čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.

Delodajalec lahko delavca v času začasnega čakanja na delo pozove, da se vrne na delo do sedem dni v tekočem mesecu. Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti Zavod za zaposlovanje. Tudi za delavce na čakanju na delo je potrebno voditi evidenco ur, ki je skladna z letnim razporedom delovnega časa.

Zakon v tem primeru ne omogoča povračila nadomestila plače. Pri takšni razporeditvi se lahko uporabi ukrep delnega subvencioniranja skrajšanja polnega delovnega časa.

Preverjalo se bo, če ima delodajalec neplačane zapadle obveznosti do FURS-a na dan vložitve vloge pri Zavodu za zaposlovanje. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge.

Delodajalec, ki prejema ali je prejemal sredstva iz naslova ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, prejeta sredstva vrne v celoti, če je pri oddaji vloge za uveljavitev pravice predložil neresnično izjavo, da ima na dan vložitve vloge plačane vse zapadle obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, neresnično izjavo, da ima na dan vložitve vloge izpolnjene obveznosti iz naslova predložitve vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge ali neresnično izjavo, da je zaposlenim na dan vložitve vloge izplačal vsa nadomestila plače.

V primeru vrnitve delavca nazaj na delo se mu upošteva takšna prisotnost kot izhaja iz evidence ur in njegovega razporeda delovnega časa. Delodajalec v obdobju, za katerega uveljavlja povračilo nadomestila, ne sme odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo.

Računovodski servis za vložitev vloge za povračilo nadomestila v imenu delodajalca potrebuje pooblastilo.

Če želite, da nekdo, npr. računovodja, za stranko ureja vloge na portalu, ga lahko tudi že ob registraciji  podjetja (na strani na https://www.zadelodajalce.si/) navedete kot uporabnika (registracija z eNaslovom) ter mu sporočite podatke o pooblastilu.

Delavce, ki so na začasnem čakanju na delu je potrebno prijaviti na ZRSZ zgolj, če bi želeli uveljavljati pravico do povračila nadomestila plače.

Prepoved nadurnega dela je potrebno razlagati na način, da ta prepoved velja le v primeru, ko bi bilo to delo možno opraviti z delavci na začasnem čakanju na delo. Če delavci na čakanju za to delo niso ustrezno usposobljeni, pa se nadurno delo lahko odredi. Na primer: poslovni razlog nastane zgolj znotraj enega oddelka, v drugem oddelku pa je povečan obseg dela. Če delavci, ki so na čakanju niso usposobljeni za delo v oddelku, kjer je povečan obseg dela, se lahko za delavce iz drugega oddelka odredi nadurno delo. Smiselno velja tudi za začasno prerazporeditev delovnega časa. PKP5 pa ne določa posebnih omejitev neenakomerne razporeditve delovnega časa.

Da, v kolikor je direktor vključen v obvezna socialna zavarovanja kot zaposlena oseba po zavarovalni podlagi 001. Se pa postavi vprašanje, kaj to pomeni za poslovanje podjetja kot gospodarskega subjekta, saj v tem času podjetje dejansko nima aktivno delujočega zakonitega zastopnika. Po našem mnenju je pred nastopom čakanja potrebno pooblastiti osebo za zastopanje oz. imenovati prokurista.

Pravilnik o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov določa slednje.

Neposredni uporabniki državnega oziroma občinskih proračunov so:

1.                  državni ter občinski organi in organizacije, vključno z občinsko upravo, ki so ustanovljeni z zakonom, občinskim odlokom ali drugim pravnim aktom (5. in 6. točka prvega odstavka 3. člena zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02; v nadaljnjem besedilu: ZJF) in

2.                  ožji deli občin, ki so pravne osebe (prvi odstavek 1. člena ZJF).

Posredni uporabniki državnega ali občinskega proračuna so pravne osebe:

1.          ki so organizirane v pravno organizacijski obliki javni zavod, javna agencija ali javni sklad

2.          katerih ustanovitelj in lastnik je država oziroma občine

3.          ki izvajajo javno službo, dejavnost v javnem interesu ali druge naloge, s katerimi se izvajajo javne funkcije in

4.          ki sredstva za financiranje pridobivajo iz državnega ali občinskih proračunov, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ali Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in drugih virov.

Kot posredni uporabniki se obravnavajo tudi:

1.      Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije;

2.      javni zavodi, javne agencije ter javni skladi, katerih ustanovitelji so posredni uporabniki;

3.      samoupravne narodnostne skupnosti in

4.      kmetijskogozdarska zbornica ter javni zavodi, katerih ustanovitelj je Kmetijskogozdarska zbornica.

Kot posredni uporabnik državnega ali občinskega proračuna se ne šteje pravna oseba, ki je organizirana kot delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo, javni gospodarski zavod, ali v drugi pravnoorganizacijski obliki, čeprav ima v firmi besedo zavod, sklad ali agencija.

Uprava Republike Slovenije za javna plačila vodi register neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov. Register se nahaja na spodnji povezavi.

https://www.ujp.gov.si/dokumenti/dokument.asp?id=127 V kolikor se pravna oseba ne nahaja v Registru proračunskih uporabnikov, ocenjujemo, da ne sodi med izjeme po prvi aleliji prvega odstavka 22. člena.

V zakonu je določeno, da gre za povračilo nadomestila plače, torej najprej delodajalec delavcu izplača plačo in nato dobi delodajalec ob predložitvi ustreznih dokumentov in izpolnjevanju pogojev povrnjeno povračilo nadomestila s strani države.

Delavec, ki je napoten na začasno čakanje na delo in delodajalec zanj prejema povračilo izplačanega nadomestila plače, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, razen tistih, ki so drugače urejene po PKP8. Delavcu ne pripada povračilo stroškov za prehrano, saj se to izplačuje le ob dejanskem opravljanju dela.

Z interventno zakonodajo ni določeno, kolikokrat delodajalec lahko uveljavlja pravico do povračila nadomestila plače. Prav tako se lahko kombinirana z ukrepom čakanja na delo po predhodnih interventnih zakonih. Uveljavljanje pravice do povračila nadomestila je le časovno omejeno, in sicer se lahko uveljavlja za obdobje čakanja do 30.4.2021. Vlada lahko ukrep iz prejšnjega člena s sklepom podaljša največ dvakrat za obdobje enega meseca, vendar ne dlje kot do 30. junija 2021.

Prav tako je določeno, da se v primeru, če se delavec na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem dni v tekočem mesecu, čakanje ne prekine. Čakanje na delo se prekine, če se delavec na zahtevo delodajalca vrne na delo za več kot sedem dni v tekočem mesecu ali ga delodajalec pozove na delo drugič v tekočem mesecu. V takšnem primeru je delavca potrebno ponovno napotiti na čakanje, ko/če ponovno preneha potreba po opravljanju dela. Ob ponovni napotitvi delavca na čakanje je  potrebno oddati novo vlogo za povračilo nadomestila na zavod. Nekaterim delodajalcem je s sklepom že priznana pravica do povračila nadomestila plače za daljše obdobje. V primerih, ko v tem času pride do poziva delavcu, da se vrne nazaj na delo, ki presega 7 dni v tekočem mesecu delodajalcem ni potrebno vložiti nove vloge, temveč Zavodu pošljejo nove odredbe, ki jih bo Zavod priložil k obstoječi vlogi.

V zakonu ni določeno, koliko vlog lahko odda delodajalec. Vlogo lahko pošlje tako za februar, kot tudi za mesec marec ali april. Vloge lahko oddate tudi, če ste že koristili ukrep po prejšnjih interventnih zakonih.

Lahko, saj zakon določa le, da delodajalec lahko pošlje delavca na čakanje na delo do 31.5.2021, prav tako pa mora pravico do nadomestila uveljaviti v roku osmih dni od napotitve delavca na začasno čakanje na delo. Vsaka skupina delavcev bi bila upravičena do izplačila nadomestila plače za en mesec oziroma sorazmerno glede na odrejeno čakanje na delo.

Povračilo nadomestila plače je možno pridobiti za čakanje odrejeno od 1.2.2021 dalje in do (trenutno )31.5.2021. Vlada lahko ukrep iz prejšnjega člena s sklepom podaljša do 30. junija 2021.

Ne glede na prvi odstavek 40. člena ZDUOP in prvi odstavek 45. člena ZDUOP lahko pravico do delnega povračila nadomestila plače v osmih dneh od uveljavitve tega zakona uveljavi tudi delodajalec, ki je izpolnjeval pogoje za uveljavitev pravice do delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo po ZZUOOP in je delavce napotil na začasno čakanje na delo v obdobju od 16. do 31. januarja 2021. V tem primeru se glede višine delnega povračila nadomestila plače uporabljajo določbe 44. člena ZDUOP, pri čemer je v nadomestilo plače, ki ga krije Republika Slovenija, vključeno nadomestilo plače s prispevki delavca (bruto I) (48. člen ZDUOP).

Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače  z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri ZRSZ v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo. V primeru podaljšanja ukrepa na podlagi drugega odstavka do 30. junija 2021, je mogoče vlogo v roku iz prejšnjega odstavka vložiti najpozneje do 30. junija 2021.

Za kršitve delodajalca se šteje, če:

·                         izplača nadomestila plače v nasprotju s tem zakonom,

·                         v času prejemanja delnega povračila nadomestil plače delavcem odredi nadurno delo ali začasno prerazporedil delovni čas, če bi se delo lahko opravilo z delavci, ki so na čakanju

·                         ne obvesti Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje v primeru, da delavca pozove, da se vrne na delo

·                         ne omogoči administrativnega in finančnega nadzora

·                         ne obvesti Finančne uprave Republike Slovenije o naknadni ugotovitvi o neizpolnjevanju pogojev za upravičenja po tem zakonu,

·                         pri oddaji vloge za uveljavitev pravice predložil neresnično izjavo, da ima na dan vložitve vloge plačane vse zapadle obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti ali neresnično izjavo, da ima na dan vložitve vloge plačane vse zapadle obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti,

·                         krši prepoved odpuščanja (opisano spodaj).

Delodajalec v obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jih je napotil na začasno čakanje na delo, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil pravice do povračila nadomestila plače po tem zakonu, Zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20, 61/20, 152/20 – ZZUOOP in 175/20 – ZIUOPDVE), ZIUOOPE, ZIUPDV ali ZZUOOP (kršitev prepovedi odpuščanja). Delodajalec ne more uveljavljati nadomestila plače za čakanje na delo doma za delavca v času teka odpovednega roka.

Delodajalec, ki prejema ali je prejemal sredstva v skladu s tem zakonom, prejeta sredstva vrne v celoti, če začne postopke likvidacije po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, v obdobju:

-        prejemanja sredstev in

-        po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev.

Iz same odreditve čakanja mora biti razvidno, na kakšen način delodajalec vpokliče nazaj na delo. Vpoklic je pravočasen, če je ZSRZ obveščen predhodno, najkasneje s kopijo poziva delavcu.

Delodajalec v obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jih je napotil na začasno čakanje na delo, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil pravice do povračila nadomestila plače po tem zakonu, Zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20, 61/20, 152/20 – ZZUOOP in 175/20 – ZIUOPDVE), ZIUOOPE, ZIUPDV ali ZZUOOP (kršitev prepovedi odpuščanja). Delodajalec ne more uveljavljati nadomestila plače za čakanje na delo doma za delavca v času teka odpovednega roka.

Da, tudi društvo ob izpolnjevanju pogojev, lahko vloži vlogo za povračilo nadomestila za čakanje na delo, saj to lahko vloži vsak delodajalec, razen:

-        neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 %,

-        delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in ima več kot deset zaposlenih na dan 13. marca 2020,

-        tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.

Če društvo nima zaposlenih, ne more uveljavljati pravice do nadomestila plač.

Zakon omogoča tri različne višine nadomestila:

1. Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače s strani Republike Slovenije znaša 80 odstotkov nadomestila plače in je omejena z višino povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji za mesec oktober 2020 (tj. 1.821,44 eur). V 80 odstotkov nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja (bruto I).

2. Ne glede na prejšnji stavek lahko znaša višina povračila izplačanega nadomestila za plače s strani Republike Slovenije 100 odstotkov za delodajalce, pri katerih skupni znesek javnih sredstev, prejetih skladno s točko 3.1 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči v podpro gospodarstvu ob izbruhu COVID-19  (v nadaljnjem besedilu: Začasni okvir), ni presegel 1,8 milijona eurov na posamezno podjetje oziroma skupna pomoč ni oziroma ne bo presegla 270.000 eurov na podjetje, dejavno v sektorju ribištva in akvakulture ali 225.000 eurov na podjetje, dejavno na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov, pri čemer se v maksimalno določen znesek všteva tudi pomoč, ki jo bo prejel do konca upravičenosti po tem zakonu. Vsi navedeni zneski morajo biti izraženi kot bruto zneski pred odbitkom davkov ali drugih dajatev. Višina povračila izplačanega nadomestila plače je omejena z višino povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji. V 100 odstotkov povračila izplačanega nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja (bruto I).

3. Za čas, ko je delodajalcu zaradi epidemije COVID-19 s predpisi opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno, je v primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena v povračilo nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, vključeno nadomestilo plače z vsemi davki in prispevki delodajalca (bruto II).

Delodajalec vlogi za uveljavitev povračila izplačanega nadomestila plače predloži izjavo, da iz naslova državnih pomoči po interventnih zakonih ni oziroma ne bo presegel 1,8 milijona eurov na posamezno podjetje) oziroma skupna pomoč ne presega 270.000 eurov na podjetje, dejavno v sektorju ribištva in akvakulture ali 225.000 eurov na podjetje, dejavno na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov, za katero kazensko in materialno odgovarja). Delodajalec se pri uveljavitvi pravice odloči, ali bo uveljavljal povračilo izplačanega nadomestila plače v višini 100 odstotkov ali 80 odstotkov, in sicer pri oddaji vloge preko ZRSZ.

Delodajalec, ki je neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2020 nižji od 70 odstotkov, lahko uveljavlja povračilo izplačanega nadomestila plače le v višini deleža, ki je enak deležu njegovih prihodkov iz nejavnih virov.

Delodajalec delavca napoti delavca na čakanje na delo s pisno napotitvijo pred nastopom čakanja. V primeru, da delodajalec ne razpolaga s takim dokumentom, ne bo mogel uveljavljati pravice do nadomestila pri Zavodu, poleg tega takšna odreditev čakanja ni zakonita.. Delavec ima pravico do obveščenosti o svojem statusu, kar lahko dobi le z odredbo po ZDR-1.

PKP8 določa, da se čakanje »ne prekine«, če se delavec v času začasnega čakanja na delo na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem  dni v tekočem mesecu. Čakanje na delo se torej prekine, če se delavec na zahtevo delodajalca vrne na delo za več kot sedem dni v tekočem mesecu ali ga delodajalec pozove na delo drugič v tekočem mesecu. V takšnem primeru je delavca potrebno ponovno napotiti na čakanje, ko/če ponovno preneha potreba po opravljanju dela. Ob ponovni napotitvi delavca na čakanje boste morali oddati novo vlogo oz. dopolniti obstoječo vlogo, če vam je bila s sklepom že priznana pravica do povračila nadomestila plače za daljše obdobje. Pravice do sofinanciranja po našem razumevanju s tem ne izgubite.

Delodajalec lahko z namenom ohranitve zaposlitve pisno napoti delavca na čakanje na delo doma v skladu s 138. členom ZDR-1, ko gre za začasno nezmožnost delodajalca za zagotavljanje dela. Pisna napotitev se lahko pošlje delavcu tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga ima pri svojem delodajalcu.  Posebna obličnost ni predpisana, mora pa biti jasna pisna odreditev časa in dejstva, da od določenega dne čaka na delo doma. Delavec je dolžan, da se odzove na poziv delodajalca za prihod na delo. Napotitev na čakanje je lahko istočasno odrejena za več delavcev; vsak delavec pa mora biti napoten individualno. Delavcu, ki je na bolniški, ne morete odrediti čakanja, dokler se ne vrne na delo.

V času odrejenega čakanja na delo ima delavec pravico do nadomestila plače v višini 80% delavčeve povprečne mesečne plače v prejšnjih treh mesecih za polni delovni čas  (oz. ne manj kot minimalna plača) ne pripadata pa mu povračilo za malico in prevoz na delo.

Vzorec pisne odreditve čakanja na delo z namenom ohranitve zaposlitve je priložen v rubriki »vzorci«.

Ukrep delnega povračila plače za čakanje na delo je bil z ZDUOP podaljšan do 31. aprila 2021. Po PKP8 bo ukrep veljal od 01.2. 2020 do 31.5.2021 za možnostjo podaljšanja s sklepom vlade do 30.6.2021.

PKP8 spreminja višino povračila nadomestila, in določa tri možne višine povračila nadomestila:

1. Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače s strani Republike Slovenije znaša 80 odstotkov nadomestila plače in je omejena z višino povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji za mesec oktober 2020. V 80 odstotkov nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja (bruto I).

2. Ne glede na prejšnji stavek lahko znaša višina povračila izplačanega nadomestila za plače s strani Republike Slovenije 100 odstotkov za delodajalce, pri katerih skupni znesek javnih sredstev, prejetih skladno s točko 3.1 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči v podpro gospodarstvu ob izbruhu COVID-19  (v nadaljnjem besedilu: Začasni okvir), ni presegel 1,8 milijona eurov na posamezno podjetje oziroma skupna pomoč ni oziroma ne bo presegla 270.000 eurov na podjetje, dejavno v sektorju ribištva in akvakulture ali 225.000 eurov na podjetje, dejavno na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov, pri čemer se v maksimalno določen znesek všteva tudi pomoč, ki jo bo prejel do konca upravičenosti po tem zakonu. Vsi navedeni zneski morajo biti izraženi kot bruto zneski pred odbitkom davkov ali drugih dajatev. Višina povračila izplačanega nadomestila plače je omejena z višino povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji. V 100 odstotkov povračila izplačanega nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja (bruto I).

3. Za čas, ko je delodajalcu zaradi epidemije COVID-19 s predpisi opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno, je v primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena v povračilo nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, vključeno nadomestilo plače z vsemi davki in prispevki delodajalca (bruto II).

Delodajalec vlogi za uveljavitev povračila izplačanega nadomestila plače predloži izjavo, da iz naslova državnih pomoči po interventnih zakonih ni oziroma ne bo presegel 1,8 milijona eurov na posamezno podjetje) oziroma skupna pomoč ne presega 270.000 eurov na podjetje, dejavno v sektorju ribištva in akvakulture ali 225.000 eurov na podjetje, dejavno na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov, za katero kazensko in materialno odgovarja). Delodajalec se pri uveljavitvi pravice odloči, ali bo uveljavljal povračilo izplačanega nadomestila plače v višini 100 odstotkov ali 80 odstotkov, in sicer pri oddaji vloge preko ZRSZ.

Pravico do ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo po PKP8 lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, registriran najpozneje na dan 31. december 2020 in izpolnjuje zakonske pogoje.

PKP8 navaja, da  mora v obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače, delodajalec delavcem izplačevati neto nadomestila plače in poravnavati prispevke za obvezna socialna zavarovanja. Če tega ne poravna, mora prejeta sredstva v celoti vrniti.

V zvezi z bt. II povračilom smo na GSZ prejeli dve pojasnili MDDSZ. Bistveni poudarki omenjenih pojasnil so naslednji:

Da je delodajalcu opravljanje dejavnosti onemogočeno, in bo upravičen do bt. II povračila, mora izhajati iz predpisa (na primer odloka Vlade Republike Slovenije). V kolikor s predpisom opravljanje dejavnosti ni onemogočeno, delodajalec do povračila nadomestila skladno s tretjim odstavkom 44. člena ni upravičen.

Določba tretjega odstavka 44. člena ne določa, da mora biti opravljanje dejavnosti onemogočeno v celoti, kar pomeni, da je lahko onemogočeno tudi delno. Če je opravljanje dejavnosti v polnem (običajnem) obsegu onemogočeno, je torej delodajalec za delavce, ki so iz poslovnih razlogov na čakanju in jim je hkrati opravljanje dejavnosti v kateri so zaposleni onemogočeno s predpisom, lahko upravičen do povračila izplačanega nadomestila plače v višini bruto II. Navedeno pomeni, da se v primeru, da je opravljanje dejavnosti onemogočeno, hkrati pa so dovoljene izjeme (npr. osebni prevzem ali dostava hrane in pijače, prodaja zgolj B2B), še vedno šteje, da je delodajalcu opravljanje dejavnosti v polnem oziroma običajnem obsegu onemogočeno s predpisom in zato lahko za delavce, ki so zaposleni v tej dejavnosti in so na začasnem čakanju na delo, uveljavlja povračilo v višini bruto II.

Pri odločanju se ne bo upoštevala zgolj glavna dejavnost, ki jo delodajalec opravlja, temveč vse dejavnosti.

Morebitne druge omejitve, ki izhajajo iz varnostnih razlogov zaradi razglašene epidemije COVID-19 in bi sicer lahko vplivale na obseg poslovanja (na primer omejeno število oseb, ki so lahko naenkrat v trgovini ali prepoved prodaje določenih izdelkov), se ne upoštevajo.

Z Odlokom o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji je začasno prepovedano ponujanje in prodajanje blaga in storitev neposredno potrošnikom na območju RS za vse dejavnosti, ki niso taksativno naštete med izjemami. Če dejavnost med izjemami ni navedena, menimo, da gre tudi v tem primeru za prepoved opravljanja dejavnosti, ki delodajalcem v obdobju veljavnosti posameznega odloka onemogoča opravljanje dejavnosti v polnem (običajnem) obsegu, kljub temu, da je od navedene prepovedi izvzeto ponujanje in prodajanje blaga in storitev potrošnikom na daljavo, kot ju ureja zakon, ki ureja varstvo potrošnikov.

Podrobnejše pojasnilo lahko najdete tudi na spletni strani gov.si: https://www.gov.si/novice/2021-02-12-pojasnilo-v-zvezi-s-tretjim-odstavkom-44-clena-zakona-o-dodatnih-ukrepih-za-omilitev-posledic-covid-19/

Odgovor vam podajamo na konkretnem primeru:

Koristimo ukrepe čakanja in imamo pogoj 10 % manj čistih prihodkov od prodaje (AOP110) v letu 2020 glede na leto 2019. Pogoj 10 % velja do 30.09.2020.
Koristimo tudi ukrepe čakanja po PKP5 in PKP6 od 01.10. 2020 in pogoj je 20 % manj čistih prihodkov od prodaje (AOP110) in pogoj velja do 31.1. 2021.

Konec leta naredimo letni izkaz poslovnega izida.

a) Ugotovimo, da so se nam čisti prihodki od prodaje zmanjšali za 23 % v primerjavi z letom 2019. Izpolnjujemo vse pogoje po PKP1 – 6 in sredstev ne vračamo.
b) Ugotovimo, da so se nam čisti prihodki od prodaje zmanjšali za 17 %. Vrnemo subvencijo za obdobje okt – nov – dec. Za subvencije od marca do 30.09.2020 še vedno izpolnjujemo pogoj 10 % upad čistih prihodkov od prodaje.
c) Ugotovimo, da so se nam čisti prihodki od prodaje zmanjšali za 8 %. Vrnemo subvencijo za celo leto.

Ukrep je v celoti urejen v Zakonu o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (#PKP3) in se vsebinsko ne spreminja s PKP7. Ukrep delnega subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa je veljal še po ZIUOPPE do 31.12. 2020. S sklepom Vlade je bil podaljšan do  30.06. 2021. Vsa vprašanja in odgovori  v povezavi s skrajšanim delovnim časom in uveljavljanju subvencij zanj, se zato nanašajo na vsebine, ki se urejene že s PKP3.

Uveljavljanje povračila za delo s skrajšanim delovnim časom poteka preko Zavoda za zaposlovanje v elektronski obliki; Zavod je tudi izdal natančna navodila za delodajalce v zvezi s postopkom uveljavljanja subvencije. Navodila so objavljena na https://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/ugodnosti_pri_zaposlovanju/intukrep-skrajsani-delovni-cas. Vlogo za dodelitev subvencije je potrebno oddati najpozneje v 15 dneh po odreditvi skrajšanega delovnega časa, najpozneje pa do 10. 6. 2021.Če delodajalec zaposlenega, za katerega uveljavlja subvencijo za skrajšani delovni čas, pozove k opravljanju dela s polnim delovnim časom, mora o tem predhodno obvestiti Zavod za zaposlovanje.

V drugem odstavku 18. člena ZIUOOPE je določeno, da delodajalec v obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem obdobju ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil subvencije po tem zakonu ali ZIUZEOP (povračilo nadomestila za čakanje na delo).

ZIUOOPE ne določa prepovedi odpuščanja delavcev iz razloga nesposobnosti. V času teka odpovednega roka odreditev dela s skrajšanim delovnim časom ni možna.

V drugem odstavku 18. člena ZIUOOPE je določeno, da delodajalec ne sme v obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem obdobju:

• začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom ali
• odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov.

Delodajalec pa lahko odpove pogodbo o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil subvencije po tem zakonu ali ZIUZEOP (kršitev prepovedi odpuščanja).

ZIUOOPE ne prepoveduje odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga za delavce, za katere delodajalec ne uveljavi subvencije, razen če bi šlo za večje število delavcev. Kdaj gre za odpoved večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, določa 98. člen Zakona o delovnih razmerjih.

ZDR-1 v 98. členu določa, da gre za odpoved večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov v primeru, da delodajalec ugotovi, da bo zaradi poslovnih razlogov postalo nepotrebno delo v obdobju 30 dni:

·                              najmanj 10 delavcev pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 20 in manj kot 100 delavcev,

·                              najmanj 10 odstotkov delavcev pri delodajalcu, ki zaposluje najmanj 100, vendar manj kot 300 delavcev,

·                              najmanj 30 delavcev pri delodajalcu, ki zaposluje 300 ali več delavcev,

·                              je dolžan izdelati program razreševanja presežnih delavcev.

Če se delodajalec odloči za uvedbo krajšega polnega delovnega časa namesto 40 ur na teden  v trajanju 36 ur na teden, gre še vedno za poln delovni čas, skladno z 143. členom ZDR-1. Pri tem znesek osnovne plače zaposlenih ostane nespremenjen, prav tako obseg vseh ostalih pravic.

Tudi v primeru krajšega polnega delovnega časa v trajanju 36 ur je mogoče uveljavljati ukrep skrajšanega delovnega časa s subvencioniranjem. Po 11. členu ZIUOOPE mora biti izpolnjen pogoj, da:

-                     ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, na način,

-                     da delodajalec delavcu zagotavlja delo vsaj za 20 ur tedensko, skladno z zakonskim pogojem

 V primeru, da se polni delovni čas skrajša na 36 ur tedensko, mora delež delovnega časa vseeno obsegati najmanj 20 ur tedensko in ne 18 ur tedensko.

V skladu s 17. členom ZIUOOPE subvencija za ohranitev zaposlitve znaša 448 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 20 do vključno 24 ur tedensko.

Delavcu mora biti  v času izvajanja ukrepa zagotovljena enaka osnovna plača, hkrati pa ohrani obseg vseh pravic v enakem obsegu – iz delovnega razmerja, iz naslova socialnih zavarovanj in pokojninske dobe.

V primeru, da polni delovni čas obsega 36 ur tedensko, mora delež delovnega časa v primeru izvajanja tega ukrepa vseeno obsegati najmanj 20 ur tedensko in ne 18 ur tedensko. V 18. členu ZIUOOPE je določeno, da je višina subvencije za delavca, ki dela od 20  do 24 ur tedensko 448€ mesečno.

Delodajalec delavcu odredi čakanje na delo v deležu od 5 do 20 ur tedensko, za katerega lahko uveljavlja delno povračilo nadomestila plače zaradi odreditve dela s skrajšanim delovnim časom, določeno s tem zakonom.

ZIUOOPE v 11. členu navaja, da delodajalec, ki delavcu zagotavlja delo za vsaj polovični delovni čas, lahko zaradi povračila izplačanega nadomestila plače za preostali del delovnega časa do polnega delovnega časa, za katerega je delavcu odrejeno čakanje na delo v deležu od 5 do 20 ur tedensko, uveljavlja delno povračilo nadomestila plače zaradi odreditve dela s skrajšanim delovnim časom.

ZIUOOPE v 18. členu določa subvencijo v višini 224 eur mesečno za tiste delavce, ki imajo skrajšani delovni čas v obsegu od 30 ur do vključno 34 ur tedensko.

Delodajalec na podlagi ZIUOOPE pisno odredi delavcu delo s skrajšanim delovnim časom. V pisnem napotilu med drugim določi:

-                     obseg skrajšanega delovnega časa,

-                     čas trajanja dela s skrajšanim delovnim

-                     razporeditev delovnega časa ali način razporeditve delovnega časa (lahko tudi opisno).

Glede na zakon je torej določeno:

-                     razporeditev delovnega časa je odvisna od odredbe oziroma pisne napotitve na skrajšani delovni čas,

-                     delodajalec pa v obdobju prejemanja subvencije ne sme odrejati nadurnega dela, neenakomerno razporediti ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom.

Delavec opravlja delo na način, kot je določen v pisni odredbi, delovnega časa tem delavcem pa ni možno neenakomerno razporediti ali prerazporediti drugače od odredbe. Če delodajalec to želi, je treba bodisi pozvati delavce nazaj za polni delovni čas oziroma določiti nove odredbe.

V primeru, da bo takšen obseg dela in razporeditev, kot ste jo opisali, opredeljena v odredbi, se delo v okviru ukrepa delnega subvencioniranja skrajšanega delovnega časa na takšen način lahko opravlja.

Bodite pozorni, da morate delavcu zagotavljati delu najmanj v obsegu 20 ur na teden.

Delodajalec pisno odredi delavcu delo s skrajšanim delovnim časom, v katerem določi obseg skrajšanega dela, ki ne sme biti krajši od polovice polnega delovnega časa, čas trajanja dela s skrajšanim delovnim časom, razporeditev delovnega časa ali način razporeditve delovnega časa, čas trajanja odmora med delom, višino povračila stroškov v zvezi z delom, možnost in način poziva delavcu, da delo ponovno opravlja s polnim delovnim časom ter višino nadomestila plače (četrti odstavek 14. člena ZIUOOPE).

Obseg delovnega časa je glede na smiselno uporabo 143. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) v ukrepu delnega subvencioniranja skrajšanja polnega delovnega časa določen v tedenskem obsegu, zato je z odredbo na ravni enega tedna delo lahko odrejeno tudi na nek način neenakomerno (manj dni in več ur ali te porazdeliti različno glede na dneve, kot je imel delavec pred odredbo) in takšne razporeditve ne moremo šteti kot neenakomerne.

Glede na to, da se subvencija v skladu s 17. členom ZIUOOPE delodajalcu izplačuje mesečno, tj. za pretekli mesec glede na obseg skrajšanega delovnega časa, za katerega delodajalec delavcu zagotavlja delo v skladu s pisno odredbo, je glede na takšno zakonsko ureditev s pisno odredbo tedenski obseg zagotovljenega dela konkretnega delavca lahko razporejen tudi neenakomerno na način, da se tedenski obseg delovnega časa izravna v obdobju meseca, za katerega delodajalec tudi uveljavlja subvencijo. Ob tem je pomembno, da se s takšnim načinom razporejanja skrajšanega delovnega časa odredi skrajšani delovni čas samo tistim delavcem, katerim zaradi narave delovnega mesta oz. vrste dela ni mogoče razporediti skrajšanega delovnega časa v enakomernem tedenskem obsegu zagotavljanja dela, hkrati pa mora biti v odredbi določena razporeditev delovnega časa oz. način razporeditve delovnega časa na določen način, da je za referenčno obdobje enega meseca vnaprej razvidno, katere dneve ima delavec delovno obveznost in v kakšen obsegu (tj. koliko ur).

Povzeto po mnenju MDDSZ: https://www.gov.si/novice/2020-06-29-razporejanja-skrajsanega-delovnega-casa/

Ne, tudi delavcem, ki v skladu s pogodbo o zaposlitvi delajo v neenakomerno razporejenem delovnem času, se bo lahko odredilo delo s skrajšanim delovnim časom ter zaprosi za subvencijo.

Delodajalec na podlagi ZIUOOPE pisno odredi delavcu delo s skrajšanim delovnim časom. V pisnem napotilu med drugim določi:

-                     obseg skrajšanega delovnega časa, ki ne sme biti krajši od polovice polnega delovnega časa,

-                     čas trajanja dela s skrajšanim delovnim časom in

-                     razporeditev delovnega časa ali način razporeditve delovnega časa.

Razporeditev delovnega časa je torej odvisna od odredbe oziroma pisne napotitve na skrajšani delovni čas. Delavec opravlja delo na način, kot je določen v pisni odredbi, delovnega časa tem delavcem pa ni možno neenakomerno razporediti ali prerazporediti drugače od odredbe. Če delodajalec to želi, je treba bodisi pozvati delavce nazaj za polni delovni čas oziroma določiti nove odredbe.

Delodajalec lahko uporabi oba ukrepa sočasno in prejme sredstva (povračilo nadomestila plače za delavce na čakanju in subvencija iz naslova skrajšanega polnega delovnega časa) hkrati. Vendar pa mora izpolnjevati pogoje, ki so določeni za vsak ukrep posebej.

Vpis ur v evidenco  je predpisan tako, da  je delodajalec dolžan voditi evidenco o izrabi delovnega časa delavca, ki mu odredi delo s skrajšanim delovnim časom na način, da je iz nje razviden čas prihoda in odhoda z dela. Ta se mora vpisati v evidenco o izrabi delovnega časa ob dejanskem prihodu in dejanskem odhodu delavca z dela.

Vsebine evidenc in proces evidentiranja določa Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 40/06). Po tem zakonu so evidence delovnega časa ene od evidenc, ki so jih dolžni delodajalci tudi sicer voditi za svoje zaposlene. 

Šteje se, da je potrebno upoštevati pri delodajalcu uveljavljen oz. veljaven način evidentiranja, ki zagotavlja objektivne podatke. To je registrirna ura ali drug podoben način registriranja. Vpis ur dejanske prisotnosti v evidenco bo sestavni del vloge za odobritev subvencije. 

Če delodajalec ne vodi evidence delovnega časa skladno s tem ukrepom, mora prejeta sredstva z zakonitimi zamudnimi obrestmi v celoti vrniti. 

Če bi mesec dni po vloženi vlogi delodajalec lahko zagotavljal le še 24 ur dela tedensko, bi moral delavcem vročiti nove odreditve in pred tem opraviti s sindikati novo posvetovanje in ga predložiti zavodu obenem z novo vlogo.

ZIUOOPE navaja, da ko se spremenijo okoliščine odreditve dela s skrajšanim delovnim časom, zlasti obseg dela s skrajšanim delovnim časom, število zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno (navzgor ali navzdol), in trajanje odreditve, ki so bile podlaga za sprejetje odločitve, je treba opraviti novo posvetovanje in ga ponovno predložiti Zavodu kot sestavni del nove vloge.

Zadržani smo do možnosti rešitve, ki jo navajate: da delavec sploh ne bi hodil v službo, po predlaganem modelu bi za 4 ure na dan bil doma (tako bi si nabral minus ure), za 4 ure na dan pa bi bil na čakanju. Pri ukrepu skrajšanega polnega delovnega časa gre za kombinacijo dela in čakanja. Ta kombinacija je definirana na teden dni, kar pomeni, da ju lahko prerazporejamo in kombiniramo znotraj tedna dni. Nikakor pa ni sprejemljivo, da bi delavec sploh ne hodil v službo in si s tem nabiral minus ure, ne znotraj tega tedna ne za daljše obdobje. Ta model je vprašljiv zlasti v primeru, ko delavec zamenja delodajalca in bi mu ostal neoddelan znesek minus ur za nazaj, gre torej za nerealno stanje.

Menimo, da bi bil v tem primeru bi bil bolj primeren ukrep čakanje na delo, saj odraža realno dejansko stanje.

ZUIOOPE je zelo jasen glede tega, da je potrebno pred sprejetjem odločitve o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom organizirati posvetovanje s sindikati pri delodajalcu:

-          o  obsegu dela s skrajšanim delovnim časom,

-          številu zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, in

-          trajanju odreditve (časovno trajanje ukrepa od njegove uvedbe do zaključka).

 ZIUOOPE izrecno navaja, da če se spremenijo okoliščine odreditve dela s skrajšanim delovnim časom, zlasti obseg dela s skrajšanim delovnim časom, število zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno (navzgor ali navzdol), in trajanje odreditve, ki so bile podlaga za sprejetje odločitve, je treba opraviti novo posvetovanje z delavskimi predstavništvi.

Na to vprašanje odgovorimo z besedilom zakona, ki navaja, da se delodajalcu dodeli subvencija na podlagi vloge za dodelitev subvencije, ki jo skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev ki jih določa zakon, vloži pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje najpozneje v 15 dneh po odreditvi skrajšanega delovnega časa. Na tej podlagi se sklene pogodba med delodajalcem in zavodom.

Zakon torej govori o eni pogodbi, kar tehnično pomeni, da bo sledil na podlagi vsake vložene vloge tudi sklep in nova pogodba. Seveda je mogoča tudi izvedba na tak način, da  se za vsak mesec sklepajo aneksi k glavni pogodbi. Za določitev procedure in med drugim tudi opredelitev, ali se bodo sklepale pogodbe ali aneksi k osnovni pogodbi,  je pristojen Zavod za zaposlovanje, ki vloge zbira, o njih odloča in se z njim tudi sklepa pogodba o sofinansiranju. Menimo, da ne glede na to, kateri pristop bo izbran, delodajalec ne bo v slabšem položaju glede uveljavljanja subvencije.

Subvencija se delodajalcu v vsakem primeru izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, najpozneje v 30 dneh po podpisu pogodbe.

Po izrecni določbi 14.člena ZIUOOPE delavec, ki mu je začasno odrejeno delo s skrajšanim polnim delovnim časom, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot da bi delal polni delovni čas, razen tistih, ki so drugače urejene z interventnim zakonom.

 V skladu  z s tem zakonom ima delavec v času začasno odrejenega dela s skrajšanim delovnim časom:

-          pravico do plačila za delo v času, ko dejansko dela,

-          za čas do polnega delovnega časa, ko v okviru odrejenega skrajšanega delovnega časa ne dela, pravico do nadomestila plače, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga,

-          pravico do odmora med delovnim časom v sorazmerju s časom, prebitim na delu,

-          obveznost, da na zahtevo delodajalca opravlja delo s polnim delovnim časom.

 Če je delavec v času začasno odrejenega dela s skrajšanim delovnim časom odsoten z dela, v skladu z ZDR-1,  ima mesečno pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, pri čemer se upošteva delovna obveznost delavca, kot je določena s pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas.

Delodajalec pisno odredi delavcu delo s skrajšanim delovnim časom. V pisnem napotilu določi:

-          obseg skrajšanega delovnega časa, ki ne sme biti krajši od polovice polnega delovnega časa,

-          čas trajanja dela s skrajšanim delovnim časom,

-          razporeditev delovnega časa ali način razporeditve delovnega časa,

-          čas trajanja odmora med delom,

-          višino povračila stroškov v zvezi z delom,

-          možnost in način poziva delavcu, da delo ponovno opravlja s polnim delovnim časom ter

-          višino nadomestila plače za delež delovnega časa, ko delavec ne dela.

Delavec se lahko v času odrejenega skrajšanega delovnega časa prijavi v evidenco iskalcev zaposlitve in se lahko vključi v ukrepe, ki se zagotavljajo prijavljenim iskalcem zaposlitve.

Glede odmora za malico velja po 158. členu ZDR-1, da ima med dnevnim delom delavec, ki dela polni delovni čas, pravico do odmora, ki traja 30 minut. Delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s 65. ali 67. členom tega zakona (delavci po posebnih zakonih, ki delajo del delovnega časa, priznane so pa jim pravice kot da delajo poln delovni čas) vendar najmanj štiri ure na dan, ima pravico do odmora med dnevnim delovnim časom v sorazmerju s časom, prebitim na delu, torej ima pravico do polovice tridesetminutnega odmora. Pri tem je treba upoštevati, da  se odmor lahko določi šele po eni uri dela in najkasneje eno uro pred koncem delovnega časa ter da se čas odmora med dnevnim delom všteva v delovni čas.

Z ZUIOOPE se ureja možnost odreditve dela s skrajšanim delovnim časom ob hkratni delni napotitvi na začasno čakanje na delo delavca, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, na način, da delodajalec delavcu zagotavlja delo vsaj za polovični polni delovni čas (v nadaljnjem besedilu: odreditev dela s skrajšanim delovnim časom). Tak delavec torej ima pravico do odmora v trajanju 15 minut. V primeru, da se zagotavlja vsaj polovica delovnega časa na dan, delavcu pripada odmor v trajanu 15 minut.

Delodajalec  delavcu odredi delo s skrajšanim polnim delovnim časom v pisni obliki. V pisnem napotilu določi:

-          obseg skrajšanega delovnega časa, ki ne sme biti krajši od polovice polnega delovnega časa,

-          čas trajanja dela s skrajšanim delovnim časom,

-          razporeditev delovnega časa ali način razporeditve delovnega časa,

-          čas trajanja odmora med delom,

-          višino povračila stroškov v zvezi z delom,

-          možnost in način poziva delavcu, da delo ponovno opravlja s polnim delovnim časom ter

-          višino nadomestila plače za delež delovnega časa, ko delavec ne dela.

Pisna odredba o skrajšanem polnem delovnem času mora obsegati podatek, ki navaja razporeditev delovnega časa ali način razporeditve delovnega časa. V času izdaje odredbe mora ta način razporeditve biti znan in se mora odredba nanj sklicevati. Če tega podatka ne obsega, pomeni, da razporeditev delovnega časa z odredbo ni opredeljena.

Vzorec pisne odredbe o skrajšanem polnem delovnem času je v rubriki »vzorci«.

Menimo, da je glede na ZIUOOPE smiselno, da zaradi uveljavljanja subvencije navedete obseg ur ki jih zagotavljate, lahko tudi v razponu, kot jih zakon navaja  v 17. členu. Taka določba olajša opredelitev zneska subvencije. Po strogi interpretaciji zakona tedenski obseg dela med tedni ne more variirati; lahko pa je v vsakem tednu drugače razporejen. Po našem mnenju zadošča, da je v odredbi zapisano, da se bo delo odvijalo od ponedeljka do petka, po tedenskem razporedu.

Pričakujemo mnenje MDDSZ, s katerim bodo podali usmeritve glede razumevanja razporejanja delovnega časa v času odredbe za delo s skrajšanim delovnim časom glede na trajanje posameznega referenčnega obdobja (teden, mesec).

Po izrecni določbi 15.člena ZIUOOPE delavca, ki je upravičen do dela s krajšim delovnim časom in prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu, delodajalec ne sme napotiti na delo s skrajšanim delovnim časom.

Načeloma bi delodajalec lahko takemu delavcu odredil čakanje na delo za ta čas, ko zanj ni dela ali mu omogočil koriščenje letnega dopusta. Odreditev letnega dopusta ni dopustna, saj je za njegovo koriščenje potreben dogovor med delavcem in delodajalcem.

Navedba glede povračil stroškov je sestavni del odredbe. Zadošča, da v odredbi  navedete, na podlagi česa bo temeljilo izplačilo povračil stroškov v zvezi z delom. Podlaga je KP dejavnosti in podjetniška KP ali akt delodajalca. Če KP dejavnosti, ki zavezuje delodajalca, ni, je potreben poseben dogovor o kritju teh stroškov. Sicer se podlage za obračun teh stroškov z izdajo odredbe ne spremenijo, saj interventna zakonodaja ne posega v kolektivne pogodbe in pravice, ki jih te določajo.

V 14.členu ZIUOOPE navaja, da ima delavec v skladu s tem zakonom v času začasno odrejenega dela s skrajšanim delovnim časom:

-          pravico do plačila za delo v času, ko dejansko dela,

-          za čas do polnega delovnega časa, ko v okviru odrejenega skrajšanega delovnega časa ne dela, pravico do nadomestila plače, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga,

-          pravico do odmora med delovnim časom v sorazmerju s časom, prebitim na delu,

-          obveznost, da na zahtevo delodajalca opravlja delo s polnim delovnim časom.

To pomeni, da za delež, ko dejansko dela, delavec prejme sorazmeren del plače, ki se obračuna na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Gre za osnovno plačo, povečano za vse dodatke ter tudi del plače iz naslova stimulacije in poslovne uspešnosti, če je tako dogovorjeno, po 126. členu ZDR-1.

 Za čas do polnega delovnega časa, ko v okviru odrejenega skrajšanega delovnega časa delavec ne dela (je na čakanju), ima pravico do nadomestila plače, kot je določeno z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga (čakanja na delo). Po 2. odstavku 138.člena ZDR-1 v primeru čakanja na delo delavcu pripada nadomestilo plače v višini 80 odstotkov osnove iz sedmega odstavka 137. člena ZDR-1. Ta določa nadomestilo v v višini njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. V plačo se vštevajo vse njene sestavine. Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.

Delavcu pripada tudi pravica do plačila kot da bi delal za  15 minut odmora.

Kakšen vzorec odredbe za skrajšanje polnega delovnega časa nam priporočite?

V rubriki »vzorci« najdete vzorec, ki vsebuje vse sestavine skladno z zakonom.

Lahko ga sicer prilagodite, vendar je potrebno, da ima odredba vsebine, ki jih navaja 4. odstavek 14. člena ZUIOOPE, da predstavlja podlago za uveljavitev subvencije.

Po zadnjem odstavku 28. člena ZIUOOPE mora delodajalec, ki je prejel subvencijo na podlagi tega zakona, v primeru, da je od uveljavitve tega zakona, torej od 31.5.2020 dalje,  prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 oziroma za leto 2020, o tem seznaniti Finančno upravo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS). Prejeta sredstva mora vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva prejema subvencije do dneva vračila.

Če gre za izplačilo iz leta 2019 in pred uveljavitvijo zakona, tako izplačilo ni sankcionirano z 28. členom ZIUOOPE.

Pri tem vas opozarjamo na učinkovanje 99. člena ZIUZOP v času do 31.5.2020, če ste koristili ukrepe po tem zakonu (povračilo nadomestil za čakanje, oprostitev prispevkov,….).

V skladu z ZIUOOPE morajo delodajalci v treh delovnih dneh od takrat, ko zaposlenim odredijo delo s skrajšanim delovnim časom, na ZRSZ poslati obvestilo po elektronski pošti na naslov: obvestilacas@ess.gov.si. Obvestilo naj vsebuje naslednje podatke: naziv in MŠO delodajalca, število zaposlenih, ki jim je bilo odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom, in datum odreditve takšnega dela. Dokazilo o poslanem obvestilu je obvezna priloga k vlogi za dodelitev subvencije (zato naj si ga delodajalec shrani).

Pravico do subvencije lahko uveljavlja delodajalec, ki:

–        je pravna ali fizična oseba in ki je bil v Poslovni register Slovenije vpisan pred 13. marcem 2020 ter zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas in

–        po njegovi oceni najmanj 10 % zaposlenim mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 % dela.

Do subvencije niso upravičeni neposredni ali posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 50 %.

Delodajalec lahko posameznemu delavcu, s katerim ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, odredi delo s skrajšanim delovnim časom do 30.6.2021.

Delavec v času začasno odrejenega dela s skrajšanim delovnim časom prejme :

–        plačilo za delo za čas, ko dejansko dela,

–        za čas do polnega delovnega časa, ko ne dela, pa nadomestilo plače, kot je določeno s 138. členom ZDR-1 za čakanje na delo (80% osnove, ki jo predstavlja povprečje delavčevih plač zadnjega trimesečja).

 Če je delavec v času začasno odrejenega dela s skrajšanim delovnim časom odsoten z dela v primerih, določenih z ZDR-1, ima mesečno pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, pri čemer se upošteva delovna obveznost delavca, kot je določena s pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas. Osnova za višino nadomestila plače se določi glede na plačo, ki bi jo delavec prejel, kot če bi delal polni delovni čas.

Subvencija, ki jo prejme delodajalec, znaša:

–        448 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 20 do vključno 24 ur tedensko,

–        336 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 25 do vključno 29 ur tedensko,

–        224 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 30 do vključno 34 ur tedensko,

–        112 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu 35 ur tedensko.

Če je delavec odstoten z dela, se subvencija sorazmerno zmanjša.

Subvencija se delodajalcu izplačuje mesečno, najpozneje v 30 dneh po podpisu pogodbe z Zavodom RS za zaposlovanje.

Delodajalcu se dodeli subvencija na podlagi vloge za dodelitev subvencije, ki jo skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka 12. člena vloži pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje najpozneje v 15 dneh po odreditvi skrajšanega delovnega časa.

Delodajalec vlogi priloži:

–        dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka 12. člena tega zakona,

–        podpisano izjavo, s katero se zaveže, da v obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem obdobju ne bo kršil prepovedi odpuščanja iz drugega odstavka 18. člena tega zakona,

–        soglasje za objavo podatkov iz 20. člena tega zakona.

Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje o vlogi odloči s sklepom v 15 dneh od prejema vloge. Zoper sklep ni pritožbe, možen pa je upravni spor.

Delodajalec na podlagi sklepa iz prejšnjega odstavka z Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje sklene pogodbo o subvencioniranju, v kateri se določijo medsebojna razmerja, obveznosti in odgovornosti pogodbenih strank.

Pogodba mora zlasti vsebovati:

-          predmet,

-          višino,

-          način izplačila subvencije,

-          pogoje in način vračila subvencije,

-          čas prejemanja subvencije,

-          spremljanje, poročanje,

-          sankcije za kršitve ter nadzor nad izvajanjem.

Subvencija se delodajalcu izplačuje mesečno, najpozneje v 30 dneh po podpisu pogodbe z Zavodom RS za zaposlovanje.

Pravilnik o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov določa slednje.

Neposredni uporabniki državnega oziroma občinskih proračunov so:

1.                     državni ter občinski organi in organizacije, vključno z občinsko upravo, ki so ustanovljeni z zakonom, občinskim odlokom ali drugim pravnim aktom (5. in 6. točka prvega odstavka 3. člena zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02; v nadaljnjem besedilu: ZJF) in

2.                     ožji deli občin, ki so pravne osebe (prvi odstavek 1. člena ZJF).

Posredni uporabniki državnega ali občinskega proračuna so pravne osebe:

1.                     ki so organizirane v pravno organizacijski obliki javni zavod, javna agencija ali javni sklad

2.                     katerih ustanovitelj in lastnik je država oziroma občine

3.                     ki izvajajo javno službo, dejavnost v javnem interesu ali druge naloge, s katerimi se izvajajo javne funkcije in

4.                     ki sredstva za financiranje pridobivajo iz državnega ali občinskih proračunov, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ali Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in drugih virov.

Kot posredni uporabniki se obravnavajo tudi:

1.                     Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije;

2.                     javni zavodi, javne agencije ter javni skladi, katerih ustanovitelji so posredni uporabniki;

3.                     samoupravne narodnostne skupnosti in

4.                     kmetijskogozdarska zbornica ter javni zavodi, katerih ustanovitelj je Kmetijskogozdarska zbornica.

Kot posredni uporabnik državnega ali občinskega proračuna se ne šteje pravna oseba, ki je organizirana kot delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo, javni gospodarski zavod, ali v drugi pravnoorganizacijski obliki, čeprav ima v firmi besedo zavod, sklad ali agencija.

Uprava Republike Slovenije za javna plačila vodi register neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov. Register se nahaja na naslednji povezavi: https://www.ujp.gov.si/dokumenti/dokument.asp?id=127

V kolikor se pravna oseba ne nahaja v Registru proračunskih uporabnikov, ocenjujemo, da ne sodi med izjeme po prvi aleliji prvega odstavka 22. člena.

Podrobnejše pojasnilo glede razporejanja delovnega časa v okviru ukrepa delnega subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa po ZIUOOPE je zapisano v mnenju Ministrstva za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti. Spodaj mnenje povzemamo.

Obseg delovnega časa je glede na smiselno uporabo 143. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) v ukrepu delnega subvencioniranja skrajšanja polnega delovnega časa določen v tedenskem obsegu, zato je z odredbo na ravni enega tedna delo lahko odrejeno tudi na nek način neenakomerno (manj dni in več ur ali te porazdeliti različno glede na dneve, kot je imel delavec pred odredbo) in takšne razporeditve ne moremo šteti kot neenakomerne.

Glede na to, da se subvencija v skladu s 17. členom ZIUOOPE delodajalcu izplačuje mesečno, tj. za pretekli mesec glede na obseg skrajšanega delovnega časa, za katerega delodajalec delavcu zagotavlja delo v skladu s pisno odredbo, je glede na takšno zakonsko ureditev s pisno odredbo tedenski obseg zagotovljenega dela konkretnega delavca lahko razporejen tudi neenakomerno na način, da se tedenski obseg delovnega časa izravna v obdobju meseca, za katerega delodajalec tudi uveljavlja subvencijo. Ob tem je pomembno, da se s takšnim načinom razporejanja skrajšanega delovnega časa odredi skrajšani delovni čas samo tistim delavcem, katerim zaradi narave delovnega mesta oz. vrste dela ni mogoče razporediti skrajšanega delovnega časa v enakomernem tedenskem obsegu zagotavljanja dela, hkrati pa mora biti v odredbi določena razporeditev delovnega časa oz. način razporeditve delovnega časa na določen način, da je za referenčno obdobje enega meseca vnaprej razvidno, katere dneve ima delavec delovno obveznost in v kakšen obsegu (tj. koliko ur).

Povezava: https://www.gov.si/novice/2020-06-29-razporejanja-skrajsanega-delovnega-casa/

Ukrep delnega subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa velja še po ZIUOPPE do 31.12. 2020. Vlada je s sklepom podaljšala izvajanje tega ukrepa do 30.6.2021.

Obračun in uveljavljanje subvencije iz tega naslova se ni spremenil in poteka tako, kot je potekalo do uveljavitve PKP5.

Tako pri skrajšanem polnem delovnem času ni dovoljeno delodajalcu, da organizira delo z neenakomerno porazdelitvijo delovnega časa. Pri kombinaciji skrajšanega polnega delovnega časa za npr. 50 % v delovnem tedniku lahko kombinira z ukrepom čakanja na delo. V primeru praznika ima delavec lahko opredeljeno redno delo, obračuna se mu delo na praznik in dodatek za delo na praznik za toliko ur, kot jih je opravil. V primeru, da dela na praznik nima po urniku, mu pripada 100 % nadomestilo za toliko ur, kot ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi (polni delovni čas 8 ur). Višina nadomestilo za praznik se določi v skladu z ZDR-1, ki pravi, da delavcu pripada nadomestilo plače v višini njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti v višini 100 %.

Subvencija delodajalcu za ohranitev zaposlitve znaša po ZIUOPPE še vedno:

• 448 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 20 do vključno 24 ur tedensko,
• 336 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 25 do vključno 29 ur tedensko,
• 224 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 30 do vključno 34 ur tedensko,
• 112 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu 35 ur tedensko.

Znesek sorazmerne višine mesečne subvencije se izračuna po formuli:

* višina delnega povračila nadomestila plače, izplačane za november do izteka upravičenosti, je omejena z višino povprečne mesečne bruto plače za leto 2019, objavljene na spletni strani SURS (to je 1.753,84 EUR) in ne sme presegati 80 % izplačanega nadomestila plače;                 

država povrne 100 % tistim delodajalcem, ki iz naslova državnih pomoči po interventnih zakonih niso oziroma ne bodo presegli 1.800.000 EUR na posamezno podjetje               

** za odsotnosti od 1. 12. 2020, uveljavljeno s #PKP7

Karantena na domu je ukrep, s katerim NIJZ ali Policija z ustnim navodilom napotita osebo (stik z okuženo osebo ali prihod iz območja z visokim tveganjem) v samoosamitev na naslovu bivanja z omejitvijo stikov z osebami, ki ne živijo v istem gospodinjstvu. Namesto Ministrstva za zdravje, NIJZ ali Policija z ustnim navodilom napotita osebo v karanteno. Kot dokazilo za uveljavljanje pravice do nadomestila plače ali drugih pravic iz naslova zdravstvenega in socialnega varstva NIJZ oziroma Policija tej osebi izroči potrdilo o napotitvi v karanteno na domu neposredno ali pa ga posreduje po elektronski ali navadni pošti v 72 urah.

V PKP5 je nekaj nedoslednosti pri karanteni, saj se poleg izraza »odločba o odreditvi karantene« pojavlja tudi izraz »potrdilo o napotitvi v karanteno na domu.  Tako se v poglavju, ki se nanaša na nadomestila plač zaradi karantene še vedno uporablja izraz »odločba o odreditvi karantene«. Ministrstvo za zdravje odločb ne bo več izdajalo, nadomeščene bodo s potrdili NIJZ in Policije.

*Trenutno postopek ne poteka kot je predvideno v zakonu. GZS je dala pobudo na NIJZ, MZ in MDDSZ, da se zadeve v zvezi s tem ustrezno uredijo.

V času karantene in/ali višje sile lahko delavec koristi dopust in prejme nadomestilo plače v višini 100 %. V primerih skrajšanega delovnega časa iz naslova starševskega varstva, pokojninske ali zdravstvene zakonodaje, se nadomestilo plače zaradi karantene izplačuje v sorazmernem delu. V primeru odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe izven dela ima pravico do plačila nadomestila plače v višini 80 %.

Gre za varstvo otrok do vključno 5. razreda OŠ oz. višjo silo. Starš mora najpozneje v treh delovnih dneh od nastanka razloga odsotnosti o vseh okoliščinah, ki vplivajo na nastanek višje sile, obvestiti delodajalca. Delodajalec za namen povračila nadomestila potrebuje izjavo delavca o obstoju okoliščin, ki vplivajo na nastanek višje sile. Ta pravica pripada samo enemu od staršev.

Starš, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka, ima pravico do nadomestila plače v višini 80 %, kot je določena z ZDR-1, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga in ne manj kot je minimalna plača. Osnova za obračun nadomestila plače so delavčeve povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti (7. odst. 137. člena ZDR-1).

Delodajalec lahko uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomesti v višini zneska nadomestila (bruto1) od 01.09. 2020 dalje pri ZRSZ. Ukrep velja do 30.6. 2021.

V 31. členu ZZVZZ so opredeljena nadomestila za raznovrstne odsotnosti od 90 dni in nad 90 dni, kjer je navedena tudi izolacija. Karantena se uporablja za zdravega človeka, izolacija je namenjena za bolnega in jo izda zdravnik, razvidna je iz bolniškega lista, v našem primeru zbolelega za Covid-19.  Prvih 90 dni je nadomestilo 90 % osnove (plača delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas), po 90 dneh pa je nadomestilo 100 %,  povrnjeno je tudi s strani države.

Zaposleni, ki mu je bila odrejena karantena v skladu z ZNB ali PKP5 po stiku z okuženo osebo v okviru opravljanja dela za delodajalca in mu je bila zaradi tega odrejena karantena, zaradi česar ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače, ki bi jo prejel, če bi delal v višini 100 %.  

Če je zaposlenemu odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo izven delovnega mesta in doma ne more opravljati dela, mu pripada nadomestilo plače. Nadomestilo prejema za obdobje, za katero je odrejena karantena. Pripada mu nadomestilo plače kot je po ZDR-1 določeno za začasno nezmožnost zagotavljanja dela iz poslovnega razloga - 80 % osnove, vendar ne manj kot minimalna plača. Osnova se izračuna po 7. odstavku 137. člena ZDR-1. Razlog za odreditev karantene mora biti razviden iz odločbe o odreditvi karantene (po novem potrdila NIJZ/Policije).

Delavec, ki se odpravi v državo, ki je na zelenem ali rumenem seznamu, in mu je ob prehodu meje v RS odrejena karantena, je upravičen do nadomestila plače po ZDR-1 kot v primeru začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga - v višini 80 %. Osnova se izračuna po 7. odstavku 137. člena ZDR-1.

Delavec, ki je odpotoval v državo z rdečega seznama zaradi smrti očeta, ob vrnitvi pa mu je odrejena karantena, je upravičen do nadomestila plače po ZDR-1 za primer višje sile v višini 50 % osnove, vendar ne manj kot 70 % minimalne plače. Osnova se izračuna tako, kot je navedeno v 7. odstavku 137. člena ZDR-1 (povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev pred začetkom odsotnosti).

PKP 5 navaja naslednje dovoljene razloge za odhod v državo na rdečem seznamu:

·         smrti zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrti otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja,

·         smrti staršev (oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj),

·         rojstva otroka,

·         vabila na sodišče.

Delavec mora delodajalcu najpozneje en dan pred odhodom predložiti pisno izjavo, iz katere bo izhajalo, da odhaja v državo na rdečem seznamu zaradi zgoraj naštetih osebnih okoliščin.

Ne, delavcu, ki mu je odrejena karantena ob vrnitvi iz države, ki je na rdečem seznamu, ne pripada nadomestilo plače za čas karantene.

Na podlagi Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP) lahko uveljavljate povračilo celotnega izplačanega nadomestila plače:

§  za zaposlene, ki zaradi odrejene karantene ne morejo opravljati dela in jim ne morete organizirati dela na domu ali

§  za zaposlene, ki ne morejo opravljati dela zaradi višje sile, ki je posledica:

• varstva otrok (zaradi odrejene karantene ali drugih zunanjih objektivnih okoliščin nezmožnosti obiskovanja vrtca ali osnovne šole do 5. razreda);
• ukinitve javnega prevoza,
• zaprtja mej sosednjih držav.

Povračilo izplačanih nadomestil plače lahko uveljavljate le za obdobje, za katerega je bila odrejena karantena zaposlenemu ali njegovemu otroku, oziroma dokler veljajo okoliščine višje sile, ki opravičujejo odsotnost zaposlenega.

Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski ZRSZ v osmih dneh od uveljavitve tega zakona, ko delodajalec uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače za čas pred uveljavitvijo tega zakona oziroma v osmih dneh od pričetka odsotnosti z dela delavca zaradi višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza. Delodajalec mora vlogi priložiti izjavo delavca o obstoju okoliščin, ki vplivajo na nastanek višje sile.

Izplačana nadomestila plač delavcev, ki zaradi višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ne morejo opravljati dela, Republika Slovenija povrne v celoti.

Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki ne morejo opravljati dela zaradi ustavitve javnega prevoza lahko uveljavi delodajalec za izplačano nadomestilo plače od 1. septembra 2020.

V tujini odrejena karantena se ne enači s karanteno, ki jo odredi slovenski pristojni organ in zato ne bo možno uveljavljati povračila iz tega naslova. Trenutno se takšna situacija smatra kot nezmožnost prihoda na delo zaradi višje sile.

Delavec je oviran v prihodu na delo zaradi višje sile, torej razloga, na katerega sam nima vpliva, vendar to dejstvo opraviči njegovo odsotnost. Delavec mora v primeru nemožnosti prihoda na delo delodajalca obvestiti o vseh relevantnih okoliščinah. Delavec ima v času, ko zaradi višje sile ne more opravljati dela, pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer višje sile, torej v višini 50% osnove in ne manj kot minimalna plača.

Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP) določa pravno podlago odsotnosti z dela v primerih varstva otrok. V primerih, ko je onemogočeno institucionalno varstvo otroka (otroci do vključno 5. razreda osnovne šole), zaradi česar nastopi obveznost zagotavljanja varstva otroka na način, da delavec ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, se takšna nemožnost opravljanja dela oz. odsotnost z dela delavca v skladu z veljavno ureditvijo presoja v okviru instituta višje sile.

Nastanek višje sile v primerih, ki jih opredeljuje ZZUOOP, daje delavcu pravico do odsotnosti z dela kot tudi do nadomestila plače za odsotnost. Poudariti pa je treba, da se za opravičeno odsotnost z dela delavca prisotnost elementov višje sile presoja v vsaki posamični situaciji. Pravni standard višje sile je v obligacijskih razmerjih opredeljen z naslednjimi elementi: prisotnost zunanjega vzroka, nepričakovanost dogodka ter neizogibnost in neodvrnljivost dogodka.

Zgoraj opisana situacija se nanaša na uveljavljanje instituta višje sile zaradi varstva otroka, ko obenem delavka v konkretnem primeru dela v trgovini, ki je trenutno zaradi ukrepa Vlade RS zaprta. Glede na navedeno lahko povzamemo, da v kolikor delavec ne opravlja dela in je primarno odsoten z dela zaradi nemožnosti zagotavljanja dela, gre za okoliščino, ki izhaja iz sfere delodajalca. Glede na že podani primarni razlog odsotnosti delavca z dela, posledično niso podani elementi višje sile, ki bi bili povezani z okoliščino odsotnosti na strani delavca in na podlagi katere bi bil delavec upravičeno odsoten z dela upoštevaje drugi in tretji odstavek 57. člena ZZUOOP.

V primeru, ko delavec na delo ne more priti zaradi ustavitve javnega prevoza, gre za institut višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza. V tem primeru lahko delodajalec uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavca, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi nezmožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza. Delavcu ima v tem primeru pravico do nadomestila plače v višini 80% osnove.

Delavec mora v primeru odsotnosti z dela zaradi višje sile zaradi zaustavitve javnega prevoza najpozneje v treh delovnih dneh od nastanka tega razloga o vseh okoliščinah, ki vplivajo na nastanek višje sile, obvestiti delodajalca.

Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski ZRSZ v osmih dneh od uveljavitve tega zakona, ko delodajalec uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače za čas pred uveljavitvijo tega zakona oziroma v osmih dneh od pričetka odsotnosti z dela delavca zaradi višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza. Delodajalec mora vlogi priložiti izjavo delavca o obstoju okoliščin, ki vplivajo na nastanek višje sile.

Izplačana nadomestila plač delavcev, ki zaradi višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ne morejo opravljati dela, Republika Slovenija povrne v celoti.

Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki ne morejo opravljati dela zaradi ustavitve javnega prevoza lahko uveljavi delodajalec za izplačano nadomestilo plače od 1. septembra 2020. V konkretnem primeru je potrebno upoštevati Odlok o začasni prepovedi, omejitvah in načinu izvajanja prevoza potnikov na ozemlju Republike Slovenije, ki je stopil v veljavo s 16.11.2020.

V primeru, ko delavec na delo ne more priti zaradi zaprtja mej s sosednjimi državami, gre za institut višje sile zaradi zaprtja mej. V tem primeru lahko delodajalec uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavca, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi zaprtja mej. Delavcu ima v tem primeru pravico do nadomestila plače v višini 80% osnove.

Delavec mora v primeru odsotnosti z dela zaradi višje sile zaradi zaprtja mej najpozneje v treh delovnih dneh od nastanka tega razloga o vseh okoliščinah, ki vplivajo na nastanek višje sile, obvestiti delodajalca.

Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski ZRSZ v osmih dneh od uveljavitve tega zakona, ko delodajalec uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače za čas pred uveljavitvijo tega zakona oziroma v osmih dneh od pričetka odsotnosti z dela delavca zaradi višje sile zaradi zaprtja mej. Delodajalec mora vlogi priložiti izjavo delavca o obstoju okoliščin, ki vplivajo na nastanek višje sile.

Izplačana nadomestila plač delavcev, ki zaradi višje sile zaradi zaprtja mej ne morejo opravljati dela, Republika Slovenija povrne v celoti.

Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki ne morejo opravljati dela zaradi zaprtja mej lahko uveljavi delodajalec za izplačano nadomestilo plače od 1. septembra 2020.

Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki zaradi karantene na domu ne more opravljati dela, lahko uveljavi delodajalec za izplačano nadomestilo plače od 1. oktobra 2020. Delodajalec je upravičen do povračila izplačanih nadomestil plače tudi za obdobje od 1. oktobra 2020 dalje, če obdobje karantene delavca na domu traja po tem datumu.

Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki ne morejo opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej, lahko uveljavi delodajalec za izplačano nadomestilo plače od 1. septembra 2020.

Upravičenost do povračila nadomestil plače delavcev, ki ne morejo opravljati dela zaradi karantene na domu ali višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej, traja najdlje do 30.06. 2021.

Da, delodajalec, ki uveljavi povračilo nadomestil plače, mora ZRSZ omogočiti administrativni in finančni nadzor nad izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti. V primeru nadzora na kraju samem mora ZRSZ omogočiti vpogled v računalniške programe, listine in postopke v zvezi z izvajanjem tega zakona.

Za namen izvajanja nadzora nad izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti delodajalca ima ZRSZ pravico tudi neposredno od delodajalca pridobivati dokazila in listine, iz katerih je razviden način uveljavljanja pravic po tem zakonu.

Od začetka veljavnosti zakona dalje (5.2.2021) bo lahko delavec odsoten z dela zaradi bolezni brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, ki ga izda izbrani osebni zdravnik, do tri zaporedne delovne dni v kosu, in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu.

Delavec o kratkotrajni odsotnost zaradi bolezni pisno ali elektronsko obvesti delodajalca prvi dan odsotnosti. Delavec v času koriščenja kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni ne sme opravljati pridobitne dejavnosti ali se gibati izven kraja svojega bivanja.

Če izbrani osebni zdravnik pri delavcu ugotovi, da je ta tudi po preteku obdobja kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni še nadalje neprekinjeno začasno odsoten z dela zaradi bolezni ali poškodbe, se šteje, da v tem primeru pravica do enkratne kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni ni izkoriščena. Šteje se, da je pravica do enkratne kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni izkoriščena tudi, kadar je koriščena manj kot tri zaporedne delovne dni. Nadomestilo za čas začasne odsotnosti z dela se od prvega dne odsotnosti z dela zagotavlja v skladu s 137. členom ZDR-1 in določbami ZZVZZ.

Nadomestilo za čas kratkotrajne odsotnosti z dela zaradi bolezni se obračuna v višini nadomestila, ki ga delodajalec obračuna in plača delavcu zaradi bolezni v skladu z osmim odstavkom 137. člena ZDR-1. ZZZS povrne delodajalcu izplačano nadomestilo v 60 dneh po predložitvi njegove zahteve za povračilo nadomestila. Delodajalec vloži zahtevo iz prejšnjega stavka v elektronski obliki pri ZZZS najpozneje tri mesece po preteku ukrepa iz tega člena. Nadomestila se ZZZS povrnejo iz proračuna Republike Slovenije.

Postopek vlaganja zahteve bo podrobneje določil ZZZS.

Ukrep velja do 31. decembra 2021.

PKP8 podaljšuje ukrep kratkotrajne bolniške odsotnosti z dela brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela (bolniški list), ki ga sicer izda zdravnik. Delavec mora o kratkotrajni bolniški odsotnosti pisno ali elektronsko obvestiti delodajalca prvi dan odsotnosti.

V zvezi z našim vprašanjem, kako naj delodajalci  obravnavajo okužbo s COVID 19 na delovnem mestu, smo postavili vprašanje na MDDSZ - Sektor za varstvo pri delu in IRSD, Direktorat Inšpekcije nadzora varnosti in zdravja pri delu. Oba odgovora objavljamo v nadaljevanju.

Z  MDDSZ, od vodje Sektorja za varstvo pri delu, smo prejeli naslednji odgovor:

Zavod za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS) okužbo z virusom Covid-19, do katere pride na delovnem mestu, obravnava kot poškodbo pri delu.  Pojasnila ZZZS v zvezi z okužbo na delovnem mestu in prijavo poškodbe pri delu so naslednja:

"Če pride do okužbe z novim koronavirusom COVID-19 na delovnem mestu (npr. okužba zdravstvenega delavca, ki je opravljal svoje delo na oddelku, kjer se zdravijo pacienti s COVID-19, ali policista, ki je opravljal svoje delo na mejni kontroli in se je tam okužil), in nato zavarovanec zboli za COVID-19, je razlog začasne nezmožnosti za delo »04 - Poškodba pri delu«. Gre za obolenje, ki je posledica nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem dela. Takšno obolenje pa se, skladno s 3. alinejo 66. člena ZPIZ-2, šteje za poškodbo pri delu. V tem primeru je potrebna tudi ustrezna prijava poškodbe pri delu s strani delodajalca (praviloma ER-8 obrazec, izjemoma drugo dokazilo, npr. pisna izjava delodajalca, da je do okužbe prišlo na delovnem mestu).

Glede na to, da je usmeritev Nacionalnega inštituta za javno zdravje, da zavarovanci z znaki akutne okužbe dihal z ali brez vročine, pri katerih bolezen poteka blago, diagnostičnega testiranja na COVID-19 ne potrebujejo (izjeme temu pravilu določi epidemiolog – postavi epidemiološko indikacijo za testiranje) se šteje, da je zavarovanec okužen s COVID-19 tako v primeru, če je pri njem potrjena okužba z novim koronavirusom (torej pozitiven test) kot tudi v primeru, če ima simptome in znake bolezni covid-19 in ni bil testiran, a je velika verjetnost za prenos okužbe (prisotnost covid-19 v družini ali v skupnosti, npr. na delovnem mestu)."

Delodajalec je na podlagi Zakona o varnosti in zdravju pri delu – ZVZD-1 (Ur. list RS, št. 43/11) dolžan prijaviti inšpekciji za delo vsako nezgodo pri delu s smrtnim izidom oziroma nezgodo pri delu, zaradi katere je delavec nezmožen za delo več kot tri delovne dni, kolektivno nezgodo, nevarni pojav in ugotovljeno poklicno bolezen. V primeru poškodbe pri delu je delodajalec dolžan izpolniti obrazec ER- 8. S strani delodajalca izpolnjen obrazec mora dopolniti izbrani zdravnik poškodovanca ali izjemoma drugi zdravnik, ki ima podatke o zdravstvenem stanju poškodovanca.

V zvezi z ugotavljanjem vzročne zveze pri okužbi na delovnem mestu, je priporočljivo, da se delodajalec v primeru dvoma pri oceni verjetnosti za okužbo na delu, posvetuje s pooblaščenim izvajalcem medicine dela, ki lahko z epidemiološko anamnezo in heteroanamnezo, poznavanjem delovnega mesta, ter morebitnim vpogledom v medicinsko dokumentacijo, ki mu jo bo posredoval delavec, ugotovi verjetnost za okužbo na delovnem mestu.

Direktor Inšpekcije nadzora varnosti in zdravja pri delu na IRSD je na postavljeno vprašanje odgovoril:

V zvezi z vprašanjem, ki ste ga naslovili na Inšpektorat RS za delo glede priznavanja obolenja Covid-19 zaradi novega koronavirusa za poškodbo pri delu oziroma glede prijave nezgode pri delu, najprej pojasnjujemo, da lahko avtentično razlago zakonodaje s področja varnosti in zdravja pri delu, kamor se uvršča tudi prijavljanje nezgod pri delu inšpekciji dela, daje Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ne glede na to Vam na podlagi 4. člena Zakona o inšpekciji dela (Ur. list RS, št. 19/14 in 55/17, ZID-1) posredujemo naše neobvezno mnenje v smislu nezavezujoče strokovne pomoči.

V 3. alineji 1. odstavka 66. člena ZPIZ-2, je določeno, da se za poškodbo pri delu po ZPIZ-2 šteje med drugim tudi obolenje, ki je neposredna in izključna posledica nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem dela oziroma dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan. Iz določbe tako izhaja, da se torej v določenih primerih lahko tudi obolenje šteje kot poškodba pri delu.

Pogoj, da se poškodba šteje za poškodbo pri delu, je vzročna zveza z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi katere je zavarovanec zavarovan in nastanek bolezni. Vzročna zveza se predpostavlja, če je poškodba nastala med delovnim časom in na delovnem mestu, je pa vzročno zvezo mogoče spodbijati, če je do poškodbe na delovnem mestu prišlo zaradi dejavnosti samega zavarovanca, ki ni imela nobene zveze z delom, na podlagi katerega je zavarovan.

Če je razlog začasne nezmožnosti za delo bolezen (konkretno COVID-19), do katere je prišlo zaradi okužbe na delovnem mestu ali v času opravljanja dela za delodajalca, je vzrok zavarovančeve začasne nezmožnosti za delo poškodba pri delu v smislu 3. alineje prvega odstavka 66. člena ZPIZ-2. Gre za obolenje, ki je posledica nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem dela. Takšno obolenje se skladno s 3. alinejo prvega odstavka 66. člena ZPIZ-2 šteje za poškodbo pri delu. V tem primeru je potrebna ustrezna prijava poškodbe pri delu s strani delodajalca na ER-8 obrazcu osebnemu zdravniku obolelega delavca za zagotavljanje 100% nadomestila zaradi bolniške odsotnosti ter tudi prijava nezgode pri delu inšpekciji dela skladno z 41. členom Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11, ZVZD-1). ZVZD-1 v 3. členu določa, da je nezgoda pri delu nepredviden oziroma nepričakovan dogodek na delovnem mestu ali v delovnem okolju, ki se zgodi v č  asu opravljanja dela ali izvira iz dela, in ki povzroči poškodbo delavca.

Nikakor pa med primere, ki bi se šteli za poškodbo pri delu po 3. alineji prvega odstavka 66. člena ZPIZ-2, ni mogoče uvrstiti primerov, ko so delavci v samoizolaciji ali karanteni, čeprav še niso zboleli, saj v tem primeru poškodba oz. bolezen sploh ni nastala.

Upravičenec do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka je oseba, ki je bila registrirana za opravljanje dejavnosti najmanj od 1. septembra 2020 do uveljavitve tega zakona in dejavnosti zaradi posledic epidemije COVID-19 ne more opravljati ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu tudi po zaključku epidemije COVID-19, in sicer:

-           samozaposleni, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 15. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17, 28/19 in 75/19; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2),

-           družbenik ali delničar gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zadruge ali zavoda, ki je poslovodna oseba, in je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 16. člena ZPIZ-2 in

-           kmet, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2.

Šteje se, da upravičenec zaradi posledic epidemije COVID-19 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, če bodo prihodki upravičenca v letu 2020 zaradi posledic epidemije COVID-19 upadli za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019. Če ni posloval v celotnem letu 2019 oziroma 2020, je do pomoči upravičen tudi tisti upravičenec, ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi posledic epidemije COVID-19 znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 ni posloval, je do pomoči upravičeni tudi tisti upravičenec, ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi posledic epidemije COVID-19 znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020. Če pogoj iz tega odstavka ni dosežen, mora upravičenec vrniti celotno pomoč.

Za upravičenca, ki ugotavlja prihodke po pravilih o računovodenju, so prihodki iz prejšnjega odstavka čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.

Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka znaša 1.100 eurov na mesec za oktober, november in december 2020. Upravičenec sam plača prispevke za socialno varnost (I in II). Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka za samozaposlene v kulturi, ki so v skladu z Zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo  registrirani v razvidu samozaposlenih v kulturi in imajo pravico do plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz proračuna Republike Slovenije, znaša 700 eurov na mesec. Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka za upravičence kmete, ki so oproščeni plačila prispevkov delodajalcev za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, znaša 940 eurov na mesec.

Mesečni temeljni dohodek je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.

Vlada je 24. 3. 2021 s sklepom podaljšala veljavnost ukrepa  izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka. Skrajni rok za uveljavljanje ukrepa je 30. 6. 2021.

Vlogo je potrebno oddati  elektronsko prek sistema eDavki.

Več informacij najdete na naslednji povezavi: https://www.gov.si/novice/2021-04-01-podaljsanje-protikorona-ukrepov-za-podjetnike-in-podjetja-do-30-6-2021/

Subjekt, ki je uveljavil izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka, mora v primeru, da je od uveljavitve tega zakona prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 oziroma za leto 2020, o tem seznaniti FURS. Prejeta sredstva mora vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva uveljavitve pravic iz tega zakona do dneva vračila.

Sredstva bo moral vračati tudi subjekt, ki je uveljavil izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njegovo pridobitev. O tem mora obvestiti FURS najkasneje do roka za predložitev obračuna od dohodkov pravnih oseb za leto 2020 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2020, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2020. Znesek prejete pomoči mora vrniti v 30 dneh od vročitve odločbe. Po poteku roka za plačilo se mu obračunavajo zakonske zamudne obresti.

Upravičenec za delno povrnjeni izgubljeni dohodek, ki zaradi odrejene karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole, ne more opravljati dejavnosti in organizirati opravljanja dejavnosti na domu, je:

-           samozaposleni, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 15. člena ZPIZ-2,

-           družbenik ali delničar gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zadruge ali zavoda, ki je poslovodna oseba, in je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 16. člena ZPIZ-2 in

-           kmet, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2.

Višina delno povrnjenega izgubljenega dohodka znaša 250 eurov za vsako odrejeno karanteno ali za čas, ko ni zmožen opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole, vendar ne več kot 250 eurov za 10 dni, 500 eurov za 20 dni in 750 eurov v enem mesecu.

Vlada je 24. 3. 2021 s sklepom podaljšala veljavnost ukrepa  povračila delno izgubljenega dohodka za samozaposlene in družbenike za čas trajanja karantene na domu ali nemožnosti in opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka. Skrajni rok za uveljavljanje ukrepa je 30. 6. 2021.

Vlogo je potrebno oddati  elektronsko prek sistema eDavki.

Več informacij najdete na naslednji povezavi: https://www.gov.si/novice/2021-04-01-podaljsanje-protikorona-ukrepov-za-podjetnike-in-podjetja-do-30-6-2021/

Za namen uveljavljanja pravice do delno povrnjenega izgubljenega dohodka kot določa 93. člen Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 152/20, v nadaljnjem besedilu ZZUOOP) za:

• samozaposlene,
• družbenike in delničarje gospodarske družbe oz. ustanovitelje zadruge ali zavoda,
• kmete

mora oseba, ki je imela visoko tvegan stik ali je o tem dobila obvestilo preko aplikacije #OstaniZdrav in ne more opravljati dela na domu, ostati v karanteni na domu in upoštevati Navodila o karanteni na domu  in Navodila osebam, ki so bile izpostavljene okužbi s SARS-CoV-2 , ki jih je pripravil Nacionalni inštitut za javno zdravje (v nadaljnjem besedilu: NIJZ). Na spletni strani NIJZ in na portalu eUprave je objavljen obrazec  za pridobitev potrdila o karanteni na domu, ki ga oseba izpolni in po njegovi izpolnitvi na elektronski naslov ali v predal Moja eUprava dobi Potrdilo o karanteni na domu, kot dokazilo za uveljavljanje pravice do nadomestila plače ali drugih pravic iz naslova zdravstvenega in socialnega varstva. Ob tem dobi tudi Navodila o karanteni na domu.

Obrazec je mogoče oddati z uporabo e-identitete ali brez. V primeru oddaje brez uporabe e-identitete posameznik vnese svojo enotno matično številko občana (EMŠO) in davčno številko ter elektronski naslov, na katerega želi prejeti potrdilo o karanteni. V primeru oddaje obrazca z e-identiteto pa bo potrdilo prejel v predal Moja eUprava.

Potrdilo o karanteni na domu oseba priloži vlogi za uveljavljanje pravice do delno povrnjenega izgubljenega dohodka preko informacijskega sistema Finančne uprave Republike Slovenije, kot določa 95. člen ZZUOOP.

Če podjetje, ki je koristilo upravičenja po interventnih ukrepih, izplača poslovno uspešnost le zaposlenim (ne pa tudi poslovodstvu), mu ni potrebno vračati teh upravičenj (na podlagi 99. člena ZIUZEOP in 18. člena ZIUOOPE to ni razlog za vračanje).  Če bodo ta izplačila (zaposlenim) izplačana pod pogoji iz 12. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2, se ne bodo vštevala v davčno osnovo  in sicer do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Med pogoji je določeno tudi, da je izplačilo izvršeno vsem upravičenim delavcem, in če delodajalcu KP ne dopušča, da poslovodnim osebam, ki so hkrati delavci, ne izplača dela plače za poslovno uspešnost, bo dohodek obdavčen.

Podrobneje o vračilih upravičenj si lahko preberete v pojasnilu na spletu FURS (predvsem odgovor 3)

https://www.fu.gov.si/datoteka.php?src=fileadmin/Internet/Poslovni_dogodki/Vracila_upravicenj_DELODAJALCI_interventni_ukrepi.docx

Iz pojasnila FURS izhaja, da je različnost kriterijev za izplačilo poslovne uspešnosti možna samo, če gre za opredelitev v kolektivni pogodbi, ne pa v aktu. To je lahko tudi KP dejavnosti, ki odkazuje na odločitev vodstva, v katerem potem izplačilo za poslovodstvo ni opredeljeno. Pojasnilo FURS navaja, da je to je možno z aktom tudi na način, ob upoštevanju določbe 270. člena ZGD-1 – tako, da poda k splošnemu aktu soglasje nadzorni svet oz. skupščina lastnikov družbe, s čimer imajo le-ti vpliv tudi na določanje prejemkov poslovodnih oseb.

Odgovor je usklajen s stališčem FURS z dne 15.11.2020. Pridržujemo si opozorilo, da je pravilno tolmačenje pojasnila FURS pristojnost samo FURS.

Delodajalec, ki je uveljavil:

-             povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo,

-             ukrep subvencioniranja skrajšanja polnega delovnega časa,

mora v primeru, da je od uveljavitve interventnega zakona, po katerem je koristil ukrepe dalje, prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 oziroma za leto 2020, o tem seznaniti Finančno upravo Republike Slovenije. Prejeta sredstva mora vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva uveljavitve pravic do dneva vračila.

Če podjetje, ki je koristilo upravičenja po interventnih ukrepih, izplača poslovno uspešnost le zaposlenim (ne pa tudi poslovodstvu), mu ni potrebno vračati teh upravičenj (na podlagi 99. člena ZIUZEOP in 18. člena ZIUOOPE to ni razlog za vračanje).

Vračilo prejetih sredstev zaradi izplačila nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu se nanaša zgolj na sredstva prejeta in naslova čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa, ne pa tudi na povračila nadomestil plače iz naslova refundacije bolniških odsotnosti od prvega dne odsotnosti dalje/oprostitev plačila prispevkov za PIZ za delavce, ki so delali med epidemijo/ karantene ali višje sile. Prejetih sredstev iz naslova teh ukrepov ne bo potrebno vračati v primeru izplačevanja nagrad/poslovne uspešnosti poslovodstvu. To velja tudi v primeru izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev.

Ureditev v 99. členu je bila z novelo zakona (Uradni list RS, št. 61/20) spremenjena tako, da se ureditev vračila sredstev nanaša le na tista ravnanja delodajalca, na katera je imel možnost s svojim ravnanjem in načinom poslovanja vplivati. Zato zakon ne predvideva vračila zgoraj navedenih sredstev. Navajamo tudi pojasnilo FURS-a (11. vprašanje), ki pravi: »Ureditev v 99. členu se je z novelo ZIUZEOP (Uradni list RS, št. 61/20) spremenila tako, da za upravičene delodajalce, ki so uveljavili oprostitev plačila prispevkov PIZ od izplačanih plač, ni določeno vračilo oproščenih prispevkov. Navedeno pomeni, da tudi v primeru, da je od uveljavitve ZIUZEOP prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 oziroma za leto 2020 delodajalcu zneska oproščenih prispevkov ni treba vrniti (plačati).«

https://www.fu.gov.si/datoteka.php?src=fileadmin/Internet/Poslovni_dogodki/Vracila_upravicenj_DELODAJALCI_interventni_ukrepi.docx

Skladno s tem členom Republika Slovenija kot porok odgovarja banki ali hranilnici iz prvega odstavka 2. člena Zakona o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOK) za izpolnitev obveznosti kreditojemalcev iz drugega odstavka 2. člena ZIUOPOK, ki na dan 31. decembra 2019 niso šteli za podjetja v težavah po pogojih, kot so opredeljeni v 18. točki 2. člena Uredbe Komisije 651/2014/EU, v višini:

-        25 % zneska odloženih obrokov obveznosti iz kreditnih pogodb, ki zapadejo v obdobju največ dvanajstih mesecev, za katerega je bil dogovorjen odlog, ali

-        50 % zneska odloženih obrokov obveznosti iz kreditnih pogodb, ki zapadejo v obdobju največ dvanajstih mesecev, za katerega je bil dogovorjen odlog v primeru kreditojemalcev, ki opravljajo dejavnost, za katero je bilo z vladnim ali občinskim odlokom določeno, da se opravljanje storitve oziroma prodaja blaga zaradi epidemije začasno prepove, in v primeru kreditojemalcev, ki so fizične osebe.

V skladu z 10. odstavkom 65. člena ZIUZEOP (PKP1) za kreditojemalca, ki je gospodarska družba, in mu je banka odobrila odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe v skladu z ZIUOPOK, velja za čas od vložitve vloge za odlog plačila obveznosti do prenehanja pravice banke do uveljavljanja pravice do poroštva prepoved izplačila dobička, nagrad za poslovno uspešnost članom poslovodstva in zaposlenim ter izplačevanja drugih finančnih obveznosti do nadrejenih oziroma povezanih družb ali lastnikov. Banka opozorilo o prepovedi izplačil v skladu s prejšnjim stavkom vključi v kreditno pogodbo ali v aneks k njej. Kršitev te prepovedi je razlog za prekinitev odloga plačila.

Omenjena določba torej časovno omejuje prepoved izplačila dobička, nagrad za poslovno uspešnost članom poslovodstva in zaposlenim ter izplačevanja drugih finančnih obveznosti do nadrejenih oziroma povezanih družb ali lastnikov za tiste kreditojemalce, ki so gospodarske družbe in jim je banka odobrila odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe skladno z ZIUOPOK. Prepoved velja od vložitve vloge za odlog plačila obveznosti do prenehanja pravice banke do uveljavljanja pravice do poroštva.

Pri pomočeh, ki se dodelijo v skladu s točko 3.1 je ukrep omejen na 1.800.000 EUR. Posamezen subjekt po tej točki (3.1) prejme max. 1.800.000 EUR kot vsoto vseh pomoči po tej točki od 13. 3. 2020 naprej.

Pri PKP 3-5 se pomoči z naslova čakanja na delo ne vštevajo več v kvoto 1.800.000 EUR ampak se dodeljujejo v skladu s točko 3.10, kjer višina pomoči na podjetje ni omejena, pogoj je, da država podjetju ne sme kriti več kot 80% stroška dela.

V PKP6-8 je obravnava povračila nadomestila za čakanje odvisna od višine povračila nadomestila:

·         povračilo nadomestila v višini 80% ni omejeno s skupnim zneskom 1.800.000 EUR prejetih sredstev;

Ministrstvo za finance: seznam vseh kriznih ukrepov, ki predstavljajo državno pomoč

Ukrep fiksnih stroškov se izvaja v skladu s točko 3.12 in točko 3.1 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči.

Za upravičence, ki so bili registrirani do 1. oktobra 2019, kritje nekritih fiksnih stroškov v upravičenem obdobju ne sme presegati najvišje pomoči skladno s točko 3.12 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1, sprememba UL C št. 112 I z dne 4. 4. 2020 str. 1, sprememba UL C št. 164 z dne 13. 5. 2020, str. 3, sprememba UL C 218 z dne 2. 7. 2020, str. 3 in sprememba UL C št. 340 I z dne 13. 10. 2020, str. 1), (v nadaljnjem besedilu tega poglavja: Sporočilo Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči). V tem primeru skupna pomoč ne sme presegati 10 milijonov EUR na podjetje.

Za upravičence, ki so bili registrirani od vključno 1. oktobra 2019 do 1. septembra 2020, nekriti fiksni stroški skupaj z ostalimi pomočmi ne smejo presegati najvišje pomoči skladno s točko 3.1 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči (tj. skupno 1.800.000 EUR)

Evropska komisija je začasni okvir za državno pomoč, sprejet za podporo gospodarstvu ob izbruhu koronavirusa, podaljšala do 31. decembra 2021. Ob tem je tudi razširila področje njegove uporabe, saj je povišala zgornje meje, ki so v njem določene, in omogočila, da se do konca naslednjega leta nekateri vračljivi instrumenti pretvorijo v neposredna nepovratna sredstva.

Višje zgornje meje pomoči

Ob upoštevanju vztrajne gospodarske negotovosti ter podaljšanih vladnih ukrepov za omejitev gospodarske dejavnosti, s katerimi naj bi se zajezilo širjenje virusa, so se z današnjo spremembo prav tako povišale zgornje meje nekaterih ukrepov podpore, določene v začasnem okviru:

Kar zadeva omejene zneske pomoči, dodeljene na podlagi začasnega okvira, so se predhodne zgornje meje na podjetje dejansko podvojile (ob upoštevanju razpoložljivosti podpore de minimis). Nove zgornje meje znašajo 225 000 evrov na podjetje, dejavno na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov (prej 100 000 evrov), 270 000 evrov na podjetje, dejavno v sektorju ribištva in akvakulture (prej 120 000 evrov), in 1,8 milijona evrov na podjetje, dejavno v vseh drugih sektorjih (prej 800 000 evrov). Tako kot prej se lahko ta pomoč kombinira s pomočjo de minimis v višini do 200 000 evrov na podjetje (do 30 000 evrov na podjetje, dejavno v sektorju ribištva in akvakulture, in do 25 000 evrov na podjetje, dejavno v kmetijskem sektorju) v obdobju treh poslovnih let, če so izpolnjene zahteve ustrezne pomoči de minimis.

Za podjetja, ki jih je kriza zaradi koronavirusa še posebej prizadela in katerih izguba prometa v upravičenem obdobju znaša vsaj 30 % v primerjavi z istim obdobjem leta 2019, lahko država prispeva k delu fiksnih stroškov podjetij, ki jih ne krijejo njihovi prihodki, v znesku do 10 milijonov evrov na podjetje (prej 3 milijone evrov).

Celotno sporočilo:

https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_21_261

Skladno s PKP6 se pomoč v obliki povračila nekritih fiksnih stroškov dodeli pravni ali fizični osebi, ki ni na dan 31. december 2019 podjetje v težavah skladno z 18. točko 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (Uredba Komisije 651/2014/EU).

(a) če je v primeru družbe z omejeno odgovornostjo (razen MSP, ki obstaja manj kot tri leta ali, za namene upravičenosti do pomoči za financiranje tveganja, MSP v 7 letih po njegovi prvi komercialni prodaji in ki je upravičeno do naložb v financiranje tveganja po skrbnem pregledu izbranega finančnega posrednika) zaradi nakopičenih izgub izginila več kot polovica vpisanega osnovnega kapitala. to je v primeru, ko nakopičene izgube, ki se odštejejo od rezerv (in vseh drugih elementov, ki se na splošno štejejo kot del lastnih sredstev družbe), povzročijo negativen kumulativni znesek, ki presega polovico vpisanega osnovnega kapitala. za namene te določbe se „družba z omejeno odgovornostjo“ nanaša predvsem na vrste podjetij iz priloge i k direktivi 2013/34EU evropskega parlamenta in sveta, „osnovni kapital“ pa vključuje po potrebi vse vplačane presežke kapitala;

(b) če je v primeru družbe, kjer vsaj nekaj članov nosi neomejeno odgovornost za dolg družbe (razen MSP, ki obstaja manj kot tri leta ali, za namene upravičenosti do pomoči za financiranje tveganja, MSP v 7 letih po njegovi prvi komercialni prodaji in ki je upravičeno do naložb v financiranje tveganja po skrbnem pregledu izbranega finančnega posrednika), zaradi nakopičenih izgub izginila več kot polovica njenega kapitala, kot prikazujejo računovodski izkazi družbe. za namene te določbe se „družba, kjer vsaj nekaj članov nosi neomejeno odgovornost za dolg družbe“ nanaša predvsem na vrste podjetij iz priloge ii k direktivi 2013/34/EU;

(c) če je podjetje v kolektivnem postopku zaradi insolventnosti ali če v skladu z nacionalno zakonodajo izpolnjuje merila za uvedbo kolektivnega postopka zaradi insolventnosti na zahtevo njegovih upnikov;

(d) če je podjetje prejelo pomoč za reševanje in posojila še ni vrnilo ali prekinilo jamstva ali če je podjetje prejelo pomoč za reševanje in je še vedno predmet načrta prestrukturiranja;

(e) če je v primeru podjetja, ki ni MSP, v zadnjih dveh letih:

(1) knjigovodsko razmerje med dolgovi in lastnim kapitalom večje od 7,5 in

(2) razmerje med dobičkom podjetja pred obrestmi in davki (EBIT) in kritjem obresti nižje od 1,0.

V izvlečku 18. točke uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 je povsod omenjena družba ter osnovni kapital, zato se je pojavil dvom, ali vsa ta pravila veljajo tudi za samostojne podjetnike ali so kriteriji drugačni. S tem vprašanjem smo se obrnili na MF, kjer so nam pojasnili slednje:

»točki a) in b) 18. točke Uredbe 651/2014 (GBER) se za s.p. ne uporabljata, saj s.p. ne sodi v kategorijo družb, ki so navedene v Prilogi I ali II k Direktivi 2013/34 EU (družbe z omejeno odgovornostjo (delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo, komanditna delniška družba) ali družbe z neomejeno odgovornostjo (družba z neomejeno odgovornostjo, komanditna družba)). Glejte še pojasnilo Evropske komisije:

“Points a and b are only applicable in case of a particular company form (for instance for point b as laid down in the Directive, it would apply to the following: “družba z neomejeno odgovornostjo, komanditna družba;”). So unless “the sole proprietors” have any of these company forms, those provisions would not apply to them.”.

Insolventnost (točka c) 18. točke GBER) se v skladu z nacionalno zakonodajo presoja na podlagi 14. člena Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. V primeru, da ima s.p. negativen kapital, je skladno s prvo točko tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP izpolnjena domneva o dolgoročni plačilni nesposobnosti.

Točka 3.12 Začasnega okvira resda določa, da se pomoč lahko dodeli mikro ali malim podjetjem (v smislu Priloge I GBER), ki so bila v težavah že 31. decembra 2019, če v skladu z nacionalno zakonodajo niso v kolektivnem postopku zaradi insolventnosti in niso prejela pomoči za reševanje ali prestrukturiranje. Vendar tretja alineja prvega odstavka 109 člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 te izjeme ne vključuje. Določa namreč le, da je do pomoči upravičen tisti, ki na dan 31. december 2019 ni podjetje v težavah skladno z 18. točko 2. člena GBER.«