Aktualna vprašanja in odgovori



#PKP8 ZAKON O DODATNIH UKREPIH ZA OMILITEV POSLEDIC COVID-19 (ZDUOP)



#PKP7 ZAKON O INTERVENTNIH UKREPIH ZA POMOČ PRI OMILITVI POSLEDIC DRUGEGA VALA EPIDEMIJE COVID-19 (ZIUPOPDVE) veljaven od 31.12.2020



#PKP6 - ZAKON O INTERVENTNIH UKREPIH ZA OMILITEV POSLEDIC DRUGEGA VALA EPIDEMIJE COVID-19 (ZIUOPDVE) – veljaven od 28.11.2020

PKP6 med drugim podaljšuje povračilo nadomestila plače za čas čakanja na delo doma do 31. 1. 2021 ter spreminja maksimalno višino povračila nadomestila. Od novembra dalje bo nadomestilo omejeno z zneskom povprečne slovenske plače tj. približno 1.800 evrov bruto, možno pa bo tudi 100% povračilo nadomestila. Pri nadomestilu plač delavcem zaradi nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile dodaja primera ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej. PKP6 je veljaven od 28.11.2020 dalje.

Besedilo zakona PKP6 lahko najdete na tej povezavi http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8272

#PKP5 – ZAKON O ZAČASNIH UKREPIH ZA OMILITEV IN ODPRAVO POSLEDIC COVID-19 (ZZUOOP) – veljaven od 24.10.2020

PKP5 podaljšuje nekatere dosedanje ukrepe za ohranitev delovnih mest oz. uvaja nekatere nove. Gre za peti sveženj ukrepov, katerega nosilec je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Zakon zajema ukrepe na področju zdravstva, dela, socialnega varstva, gospodarstva, vzgoje in izobraževanja, izvrševanja kazenskih sankcij in pravosodja, kmetijstva, gospodarstva in prehrane ter infrastrukture. Sveženj ukrepov na novo uvaja oziroma podaljšuje že veljavne ukrepe, ki v ospredje postavljajo zaščito delovnih mest, skrb za starejše in preprečevanje širjenja okužb s COVID-19.

Besedilo zakona PKP5 lahko najdete na tej povezavi. https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2020-01-2610/zakon-o-zacasnih-ukrepih-za-omilitev-in-odpravo-posledic-covid-19-zzuoop

Odgovore  na vprašanja so pripravili svetovalci v Pravni službi GZS:

  • Metka Penko Natlačen, namestnica direktorja,
  • Urška Sojč, samostojna svetovalka,
  • Cvetka Furlan, samostojna svetovalka,
  • Andrejka Kos, samostojna svetovalka,
  • Frane Krpina, svetovalec.

V nadaljevanju so v tej rubriki zbrana vprašanja po posameznih sklopih:

  • čakanje na delo,
  • skrajšani polni delovni čas,
  • karantena in višja sila,
  • delo na domu 
  • ostale novosti,
  • vzorci odredbe za skrajšan delovni čas, čakanje na delo, drugo.

V posameznih primerih, ko odgovor na posamezno vprašanje ni jasen, sproti vlagamo zaprosila za pojasnilo zakonskega besedila na pristojno ministrstvo, zlasti na MDDSZ, MF, FURS ali NIJZ ter v zvezi z izvajanjem postopka sofinansiranja ukrepov na Republiški zavod za zaposlovanje. Rubriko z odgovori sproti dopolnjujemo.

Odgovori so bili pripravljeni dne 23.10.2020, 27.11.2020 in 11.2.2021 in 5.5.2021 in 20.7.2021 na podlagi takrat znanih informacij in splošno veljavnih predpisov ter na podlagi najboljšega znanja in osebne presoje pripravljavk. Odgovori so splošne, informativne in nezavezujoče narave ter ne predstavljajo pravnega nasveta za ravnanje subjektov v konkretnem primeru, niti uradne razlage zakona. Pravna služba GZS ne prevzema nobene odgovornosti za ravnanje posameznih uporabnikov na podlagi informativnih odgovorov. Ugotovitve, predstavljene v odgovorih, v nobenem primeru ne pomenijo meritorne odločitve v posamezni zadevi, ali da organ, ki je pristojen za presojo zadeve, ne bi mogel odločiti drugače.

I. POGOSTA VPRAŠANJA V ZVEZI S PKP9

a) SKRAJŠAN POLNI DELOVNI ČAS (od 14. – 26 člena ZIUPGT)


b) SOFINANCIRANJE REGRESA ZA LETNI DOPUST ZA LETO 2021 (27. – 32. ČLEN ZIUPGT)


c) POVRAČILO NADOMESTILA PLAČE DELAVCEM ZARADI KARANTENE NA DOMU ALI ODSOTNOSTI Z DELA ZARADI VIŠJE SILE (od 25. – 36. člena ZNUPZ)


II. POGOSTA VPRAŠANJA V ZVEZI S PKP8


a) KRIZNI DODATEK (26.člen)



b) SUBVENCIJA DELODAJALCEM ZA MINIMALNO PLAČO (29. in 30. člen)


c) NAJNIŽJE OSNOVE ZA OBRAČUN PRISPEVKOV (28. člen)



III. POGOSTA VPRAŠANJA V ZVEZI S PKP7


A). KRIZNI DODATEK (85. člen)


Kdo izplačuje krizni dodatek?

Krizni dodatek izplačajo delodajalci v zasebnem sektorju.

Komu pripada krizni dodatek in kdaj?

Krizni dodatek pripada delavcem v gospodarstvu, katerih zadnja izplačana plač (plača za november) ne presega višine dvakratnik minimalne plače, to pomeni njegova zadnja izplačana bruto plača za november ne sme biti višja od 1.881,16 €. Če delavčeva zadnja izplačana plača (november) presega višino dvakratnika minimalne plače, do kriznega dodatka ni upravičen.

Delodajalec je dolžan ob izplačilu decembrske plače delavcem, ki so opravljali delo v decembru izplačati krizni dodatek v višini 200 €, če je delo opravljal cel mesec. V primeru, da ni delal cel mesec mu pripada sorazmerni del kriznega dodatka.


Ali pripada krizni dodatek tudi tistim delavcem, ki delajo od doma?

Da, krizni dodatek pripada tudi tistim delavcem, ki delajo od doma.


Kaj pomeni zadnja izplačana plača bruto?

Zadnja izplačana plača bruto pomeni, zadnja plača, ki je bila izplačana v decembru v bruto znesku (tako imenovani BTO1). To predstavlja obračunano izplačano plačo za november, ki se izplača delavcu v decembru. Sestavine obračunane izplačane bruto plače so: redno delo, dodatki, nadomestila, delovna in poslovna uspešnost. Če je delavec v decembru prejel tudi kakršno koli obliko poslovne uspešnosti, se ta vrednost tudi v celoti prišteje izplačani plači za november v decembru (pojasnilo MDDSZ in MF). Poimenovanja poslovne uspešnosti so tako lahko: nagrada, božičnica, 13. plača, poslovna uspešnost. Za poslovno uspešnost je lahko značilna tudi drugačna davčna obravnava. Namreč, za poslovno uspešnost se  obračunajo samo prispevki delavca in delodajalca, ne pa tudi dohodnina (če je bila izplačana skladno z Zdoh-2). Poslovno uspešnost, ki je bila izplačana v decembru se upošteva ne glede na to, ali je bila izplačana skupaj s plačo za november, ali predstavlja poseben prejemek  decembru.


Ali se za izplačan krizni dodatek obračunajo prispevki in davki?

Za izplačan krizni dodatek se ne obračunajo prispevki in davki, če je bil obračunan in izplačan po kriterijih, ki jih 85. člen ZIUPOPDVE opredeljuje. V primeru, če je bil krizni dodatek izplačan delavcu, ki ni izpolnil pogojev za pridobitev tega prejemka, mora delodajalec od višine izplačanega kriznega dodatka obračunati prispevke in davke (mora vrednost obrutiti).


Kako se izračuna višina pripadajočega kriznega dodatka

Vsak zaposlen, ki dela v mesecu decembru in je njegova zadnja izplačana mesečna plača (november) manjša od dveh minimalnih plač v višini 1.881,16 € je upravičen do kriznega dodatka v višini 200 € oz. sorazmerno. Delavcu pripada krizni dodatek za dneve, ko je delal. Delavcu pripada dodatek za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi na ta dan dejansko delal, dodatek pa mu ne pripada za druge oblike odsotnosti z dela. Za dneve ko je delavec odsoten z dela zaradi izrabe letnega dopusta ali bolniške odsotnosti ali zaradi čakanja na delo, se krizni dodatek ne obračuna in ne izplača.


Kakšen krizni dodatek pripada zaposlenemu, ki dela s krajšim delovnim časom?

Zaposlenemu, ki dela v krajšem delovnem času pripada sorazmerni del kriznega dodatka. Tako na primer zaposleni, ki dela polovični delovni čas, izpolni pogoj pridobitve pravice do kriznega dodatka, če njegova zadnja izplačana plača (november) ni bila višja od 1x minimalne plače 940,58 €.

Zaposlenim, ki delajo krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu (67. člen ZDR-1) pripada krizni dodatek v celoti. V teh primerih se pri določitvi limita dvakratnika minimalne plače upošteva plača, ki bi jo delavec prejel, če bi delal s polnim delovnim časom.


Kakšen krizni dodatek pripada zaposlenemu, ki dela skrajšan delovni čas na podlagi Zakona o interventnih ukrepih?

Zaposleni, ki dela skrajšan polni delovni čas na podlagi ZIUPOPDVE se upošteva sorazmerni čas dejansko opravljenega dela v mesecu decembru.


Do kdaj mora biti krizni dodatek izplačan?

Krizni dodatek mora biti izplačan na plačilni dan, ki je določen pri delodajalcu oz. najkasneje do 18 dni po preteku plačilnega obdobja za katero se izplača plača (134. člen ZDR-1). Konkretno to pomeni, da mora biti izplačilo kriznega dodatka izvedeno najkasneje do 18.januarja 2021.


Kako podjetje pridobi sredstva za izplačan krizni dodatek?

Za povračilo izplačanega kriznega dodatka zaposlenemu, delodajalec preko informacijskega sistema FURS eDavki predloži izjavo v elektronski obliki, s katero izjavlja, da je zaposlenemu izplačal krizni dodatek. Izjavo odda najpozneje do konca februarja 2021. Izjava bo na davčnem portalu na voljo predvidoma v zadnjem tednu januarja.  FURS izplača povračilo kriznega dodatka najpozneje do 20. marca 2021



B). ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI IZ RAZLOGA IZPOLNJEVAJE POGOJEV ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO STAROSTNE POKOJNINE (21. ČLEN PKP7)


Kaj določa 21. člen novega PKP7?

Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE; v nadaljevanju tudi PKP7) v 21. členu določa, da lahko delodajalec zaposlenim, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine v skladu s prvim in četrtim odstavkom 27. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, odpove pogodbo o zaposlitvi brez navedbe utemeljenega razloga z odpovednim rokom 60 dni. V primeru odpovedi na podlagi trga člena ima delavec pravico do odpravnine v skladu s 108. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1).


Prisilno upokojevanje, obvezno upokojevanje… ali morda kaj drugega?

V javnosti se za 21. člen PKP7 pogosto uporabljajo izrazi kot so »prisilno upokojevanje«, »obvezno upokojevanje« ipd. Noben od teh izrazov ni točen.

Gre za nov odpovedni razlog v 89. členu ZDR-1, na podlagi katerega lahko delodajalec delavcu, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine redno odpove pogodbo o zaposlitvi, v zakonsko določenem odpovednem roku in proti plačilu odpravnine po 108. členu ZDR-1.


Ali delavcu res pripada 10 plač odpravnine?

V javnosti je slišati, da bodo vsi delavci, ki jim po prenehalo delovno razmerje na podlagi 21. člena PKP7 prejeli 10 plač odpravnine. To ne drži.

21. člen PKP7 v četrtem odstavku izrecno določa, da ima delavec pravico do odpravnine v skladu s 108. členom ZDR-1, torej do odpravnine za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti), ki pa je odvisna od trajanja zaposlitve pri delodajalcu. Odpravnina je po 108. členu ZDR-1 navzgor omejena na 10-kratnik osnove (povprečne delavčeve plače v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo) kar pomeni, da je to maksimum, ki ga lahko delavec prejme, razen, če kolektivna pogodba dejavnosti določa drugače (večji limit). Maksimalno odpravnino »10 plač« bi po 108. členu ZDR-1 tako prejel delavec, ki dela pri delodajalcu najmanj 30 let (po formuli: 30 x 1/3 = 30/3 ).

Ni torej možno posploševati, da bi vsi delavci, ki jim pogodba o zaposlitvi preneha na podlagi 21. člena ZIUPOPDVE sedaj prejeli odpravnino v višini 10-kratnika plače, temveč bi jo prejeli le tisti, ki pri delodajalcu delajo več kot 30 let, ostali pa sorazmerno manj, v skladu z lestvico iz 108. člena ZDR-1.


Ali 21. člen PKP7 prinaša nove stroške delodajalcem?

21. člen PKP7 določa le zakonsko možnost, ne pa tudi obveznost delodajalca, da delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi v primeru izpolnjevanja pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Poleg tega, lahko delodajalec delavcu redno odpove pogodbo o zaposlitvi tudi iz drugih razlogov (poslovni razlog, nesposobnost) in je v teh primerih odpravnina identična kot pri odpovedi po 21. členu PKP7.

Za več informacij si lahko ogledate uradno stališče GZS:  Gospodarska zbornica Slovenije | Obvezno upokojevanje uravnotežuje pravice delodajalcev in delojemalcev (gzs.si)


Ali se lahko odpove pogodbo o zaposlitvi na osnovi 21. člena ZIUPOPDVE tudi zaposlenim, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do poklicne pokojnine (pogojev za pravico do starostne pokojnine še ne izpolnjujejo)?

Pogoje za priznanje pravice do poklicne pokojnine določa 204. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/2012, s premembami in dopolnitvami - ZPIZ-2), medtem ko  določba 21. in 22. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 določa, da lahko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi delavcu, ki je izpolnil pogoje iz prvega in četrtega odstavka 27. člena ZPIZ-2.

Glede na navedeno delavcu, ki je izpolnil pogoje za poklicno pokojnino, po mnenju MDDSZ ni mogoče odpovedati pogodbe o zaposlitvi na podlagi novo določenega odpovednega razloga.


Kakšen je učinek odločitve Ustavnega sodišča v zvezi z zadržanjem izvajanja člena 21 in 22 PKP7 vložene ustavne presoje?

Sindikalne centrale so vložile zahtevo za ustavno presojo ustavnosti določb 21. in 22. člena PKP7, ki jih je v omenjena zakona prinesel sedmi protikoronski zakon. Sindikati so ob zahtevi za presojo ustavnosti vložili tudi predlog za začasno zadržanje teh členov, saj menijo, da lahko na strani delavcev pride do nepopravljive škode. Ustavno sodišče je začasno zadržalo izvajanje členov zakona o delovnih razmerjih in o javnih uslužbencih, ki se nanašajo na ureditev upokojevanja starejših delavcev z izpolnjenimi pogoji za starostno upokojitev. Odločitev US je bila objavljena Uradnem listu RS, št. 28/2021 z dne 26.2.2021. Izvajanje teh dveh členov je do dokončne odločitve US zadržano.  Obenem je Ustavno sodišče poseglo tudi v vsa že obstoječa razmerja tako, da je odločilo tudi, da se zadrži do končne odločitve Ustavnega sodišča  učinkovanje že vročenih odpovedi pogodb o zaposlitvi, izdanih na podlagi tretjega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih in prvega odstavka 156.a člena Zakona o javnih uslužbencih (torej 21. in 22 člena PKP7).

Kot je v odločitvi navedlo sodišče, posledica odpovedi pogodbe o zaposlitvi za starejše delavce, za katere je še posebej značilna težja zaposljivost, ne bi pomenila le izgube zaposlitve, ampak bi lahko pomenila tudi konec njihove poklicne kariere. Po oceni sodišča bi bile posledice, ki bi nastale z nadaljnjim izvrševanjem morebiti protiustavne zakonske ureditve, večje od posledic, ki bi nastale, če se do končne odločitve ustavnega sodišča njeno izvrševanje zadrži in bi se v presoji pokazalo, da niso protiustavne.


C). POMOČ ZA IZVEDBO ANTIGENSKIH HITRIH TESTOV NA VIRUS SARS-COV-2 (116. člen)


Ali lahko delavec zavrne hitro testiranje na delovnem mestu?

Delodajalec je skladno z Zakonom o zdravju in varnosti pri delu (ZVZD) dolžan zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu. V ta namen mora izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu. Delodajalec mora upoštevati spreminjajoče se okoliščine ter izvajati take preventivne ukrepe, ki bodo zagotavljali izboljševanje stanja in višjo raven varnosti in zdravja pri delu.

Še posebej se ta odgovornost delodajalca poudarja v času epidemije. Priporočljivo je, da delodajalec sprejme protokol ukrepanja (navodila) za obvladovanje širjenja okužbe s SARS-CoV-2 na delovnih mestih v času razglašene epidemije in delavce z njim seznani. Če delodajalec po posvetu s specialistom medicine dela meni, da je testiranje celotnega kolektiva ali posameznih izpostavljenih delovnih mest, potrebno zaradi obvladovanja širjenja okužbe in da navodilo za testiranje, s tem izpolnjuje svojo zakonsko dolžnost zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu. V primeru, da posamezen delavec po lastni presoji testiranje odkloni, se lahko to obravnava kot kršitev obveznosti iz delovnega razmerja. Delodajalec lahko sproži disciplinski postopek ali celo vroči opozorilo pred odpovedjo iz krivdnega razloga zaradi neupoštevanja obveznosti iz delovnega razmerja. Priporočamo, da delodajalec delavce predhodno obvesti o posledicah odklonitve testiranja.

Opcija je tudi, če je narava dela to dopušča, da delodajalec delavcu, ki ne želi testiranja, odredi delo na domu.

Kdo lahko jemlje vzorce hitrih testov?

V Uredbi o izvajanju presejalnih programov za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 204/20) je v četrtem odstavku 2. člena določeno, da način, obseg in roke izvajanja posebnih programov uporabljajo tudi delodajalci, ki posebne programe zagotavljajo v sodelovanju z izvajalci medicine dela kot ukrep varnosti in zdravja pri delu. Nadalje je v prvem odstavku 8. člena določeno, da zdravstvene storitve obsegajo predhodno epidemiološko anketiranje, odvzem brisa, izvedbo mikrobiološke preiskave in obveščanje testirane osebe o izidu preiskave ter pošiljanje izvida in spremljajočih podatkov v Centralni register podatkov o pacientih (CRPP). Glede na navedeno lahko mikrobiološke preiskave za prisotnost virusa SARS-COV-2 izvaja le izvajalec zdravstvene dejavnosti z veljavnim dovoljenjem za opravljanje zdravstvene dejavnosti, pri čemer tretji odstavek 8. člena določa, da odvzem brisa lahko opravljajo le zdravstveni delavci ali zdravstveni sodelavci, ki so pridobili kompetence za odvzem brisa.

Obstajajo kakšna priporočila, kdaj hitre teste ponoviti?

Spodaj iz strokovne literature povzemamo učinek ponavljajočega se množičnega testiranja na število okužb v simulacijskem modelu. V vijolični barvi je prikazano ponavljajoče se izvajanje HAG testov (roza so RT PCR testi). Pogostejše testiranje in hiter ukrep izolacije imata boljši učinek pri omejevanju širjenja okužb.



Kako je z zaupnostjo podatkov opravljenih hitrih testov– kdo pošlje rezultate testiranemu in kdo lahko še dostopa do podatkov o pozitivnih/negativnih rezultatih?

Opozarjamo, da mora delodajalec upoštevati zakonodajo s področja varstva osebnih podatkov in s področja varstva in zdravja pri delu. V zvezi s tem je več mnenj že izdal Informacijski pooblaščenec (npr. https://www.ip-rs.si/vop/?tx_jzgdprdecisions_pi1%5BshowUid%5D=1835&tx_jzgdprdecisions_pi1%5BhighlightWord%5D=07121-1%2F2020%2F1180).

Izvajalci zdravstvene dejavnost v javni mreži so obvezni uporabniki eZdravja v delu, ki se tiče posredovanja dokumentacije pacienta v CRPP. V pripravi je sprememba pravilnika, ki bo obvezo posredovanja rezultata testiranja v CRPP predvidoma določila za vse izvajalce zdravstvene dejavnosti.


Ali se mora subvencija za hitro testiranje porabiti za teste, ki bodo izvršeni v prihodnosti ali tudi za teste opravljene od uveljavitve zakona do oddaje izjave ter kakšen je rok za porabo prejetih subvencij?

Skladno z odgovorom Ministrstva za finance upravičenec odda izjavo (v njej se izjavi o številu zaposlenih na dan oddaje vloge, saj je to osnova za višino subvencije) do 30. 1. 2021 in pridobi subvencijo za izvedbo hitrih testov. Zakon ne določa časa porabe sredstev oz. izvedbe testiranj - torej so bili hitri testi lahko izvedeni že v času od uveljavitve zakona (31. 12. 2020) do oddaje izjave, lahko pa se izvajajo tudi kasneje.


D). DRUGA VPRAŠANJA (PKP7)


Ali pravica do prenosa letnega dopusta po 54. člen PKP7 velja tako za javni kot tudi za zasebni sektor?

PKP7 v prvem odstavku 54. člena ureja podaljšanje izrabe še neizrabljenega dopusta iz 71.a člena ZIUZEOP in četrtega odstavka 162. člena ZDR-1, tako da se delavcem, ki letnega dopusta v letu 2020 iz razlogov, ki izhajajo iz teh določb niso mogli izrabiti, omogoča izraba letnega dopusta do 28. februarja 2021.

S tem se omogoča daljši prenos letnega dopusta javnim uslužbencem, ki letnega dopusta za leto 2019 niso mogli izrabiti zaradi nujnih delovnih potreb (71.a člena ZIUZEOP) ter vsem delavcem (tako iz javnega kot zasebnega sektorja), ki letnega dopusta za leto 2019 niso mogli izrabiti zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka (četrti odstavek 162. člena ZDR-1).

Dalje ZIUPOPDVE v drugem odstavku 54. člena določa, da ima ne glede na tretji odstavek 162. člena ZDR-1 delavec, ki zaradi nujnih delovnih potreb, povezanih z obvladovanjem virusa SARS-CoV-2 ali zaradi posledic epidemije COVID-19, ni mogel izrabiti preostanka letnegadopusta za leto 2020 v rokih, kot jih določa ZDR-1, pravico letni dopust za leto 2020 izrabiti do 31. decembra 2021. Ob tem lahko ugotovimo, da konkretnih okoliščin, ki so posledica epidemije COVID-19 in so lahko razlog za prenos letnega dopusta iz leta 2020 do 31. decembra 2021, ZIUPOPDVE tako izrecno ne navaja. Upoštevaje navedeno bo upravičenost daljšega prenosa letnega dopusta (do 31. decembra 2021), ob upoštevanju navedene interventne ureditve, treba presojati glede na okoliščine konkretnega primera.

Odgovor je povzet po pojasnilu MDDSZ

PKP7 je omogočil podaljšanje ukrepa skrajšanega delovnega časa do 30.6.2021. Kakšni bodo pogoji za upravičenost do koriščenja ukrepa?

Ukrep je v celoti urejen v Zakonu o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (#PKP3) in se vsebinsko ne spreminja. V PKP7 je dodano le, da se odredi delo s skrajšanim delovnim časom do 30. junija 2021.

Kaj določa PKP7 glede vračila prejetih sredstev po prejšnjih interventnih zakonih?

Vračila in nadzor vračil upravičenj (89. člen in nasl.): subjekt, ki je uveljavil povračilo nadomestila plače na začasnem čakanju na delo po ZIUOOPE, ZZUOOP in ZIUPDV in naknadno ugotovi, da ni izpolnil pogoja upada prihodkov, o tem obvesti Finančno upravo Republike Slovenije najkasneje do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2020 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2020, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2020, in vrne znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe. Za uveljavljena povračila, ki se nanašajo na obdobja od 1. januarja 2021, subjekt Finančno upravo Republike Slovenije obvesti najkasneje do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2021 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2021, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2021. Po poteku roka za plačilo do plačila se mu obračunavajo zakonske zamudne obresti. Ne glede na določbe ZIUOOPE, ZZUOOP in ZIUPDV se pri ugotavljanju znižanja prihodkov v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 upošteva načelo sorazmernosti, kar pomeni, da se upošteva sorazmerno znižanje prihodkov v letu 2020 v primerjavi z obsegom poslovanja v letu 2019. Merila sorazmernosti določi minister, pristojen za finance, s podzakonskim predpisom. Povezava do pravilnika: http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV14254

 

Obročno vračilo pomoči: FURS in ZRSZ lahko za vračilo neupravičeno prejetih sredstev, izplačanih na podlagi zakonov, ki urejajo interventne ukrepe, povezane z epidemijo COVID-19, dovolita obročno plačilo dolga iz tega naslova v največ šestih mesečnih obrokih v obdobju šestih mesecev zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije. Za čas, ko je dovoljeno obročno plačilo, se za odloženi znesek (vključno z zamudnimi obrestmi) ne zaračunajo obresti.

 

Ali se izplačana nadomestila za čakanje na delo štejejo v dejansko število delovnih ur pri izračunu povprečnega števila zaposlenih, ki so osnova za pridobitev pomoči na podlagi 9. člena Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE) – fiksni stroški?

Za upravičenost do ukrepa delnega kritja fiksnih stroškov se upravičenec izjavi o povprečnem številu zaposlenih. Pri tem se štejejo se tudi ure za zaposlene na čakanju, tako za nedoločen kot tudi za določen čas.


Ali pravica do prenosa letnega dopusta po 54. člen PKP7 velja za ves dopust ali za preostanek letnega dopusta?

Upoštevaje drugi odstavek 54. člena PKP7 se lahko prenese v leto 2021 celoten neizrabljen letni dopust nad dvema tednoma. ZIUPOPDVE sicer določa odstop od tretjega odstavka 162. člena ZDR-1, vendar le glede preostanka letnega dopusta. Navedeno pomeni, da ima delavec zaradi nujnih delovnih potreb, povezanih z obvladovanjem virusa SARS-CoV-2 ali zaradi posledic epidemije COVID-19, pravico do izrabe preostanka letnega dopusta za leto 2020 do 31.decembra 2021.


IV. ČAKANJE NA DELO – Q&A


Delavec ima v času začasnega čakanja na delo obveznost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem delovnih dni v tekočem mesecu. Kako se v tem primeru obračuna prevoz na delo in z dela ter malica?

Za dneve, ko se delavec vrne na delo na zahtevo delodajalca, prejema plačo, saj opravlja svoje delovne obveznosti. Za te dni je upravičen tudi do povračila stroškov za malico in za prevoz na delo ter z dela. Delodajalec mora o prekinitvi čakanja na delo predhodno obvestiti Zavod za zaposlovanje. Predhodno pomeni, da delodajalec zavod obvesti najkasneje z odredbo o vpoklicu delavca na delo, ki jo v vednost prejme tudi zavod.

Katere pogoje mora izpolnjevati delodajalec, da je upravičen do povračila nadomestila plače za delavce, ki so na začasnem čakanju na delo in oprostitve plačila prispevkov za te delavce?

Pravico do ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo po PKP8 lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, registriran najpozneje na dan 31. december 2020, ki delavcem začasno ne more zagotavljati dela zaradi epidemije ali posledic epidemije, razen:

-        neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2020 višji od 70 odstotkov,

-        delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti in ima več kot 10 zaposlenih na dan 31. december 2020,

-        tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.

Do ukrepa iz prejšnjega odstavka so upravičeni tudi tisti delodajalci, ki ne izpolnjujejo in ne dosežejo pogoja iz tretjega odstavka tega člena in imajo status humanitarne organizacije po Zakonu o humanitarnih organizacijah ali status invalidske organizacije po Zakonu o invalidskih organizacijah.

Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2021 zaradi epidemije ali posledic epidemije upadli za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019 oziroma 2020. Če niso poslovali v celotnem letu 2019, 2020 oziroma 2021, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki so se jim po njihovi oceni povprečni mesečni prihodki v letu 2021 zaradi epidemije ali posledic epidemije znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019, 2020 oziroma 2021. Prihodki so čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.

Če pogoji ob predložitvi letnih poročil za leto 2021 ne bodo doseženi, upravičenec vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa. Če vlogo vloži delodajalec, registriran po 31. decembru 2020, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje vlogo s sklepom zavrže. Zoper sklep ni pritožbe.

Ali lahko delodajalec vpokliče na delo delavce, ki so na začasnem čakanju na delo? Kako se v tem primeru evidentirajo ure? Ali se vodi evidenca odsotnosti posameznih delavcev po urah (174 ur na mesec)?

Delodajalec lahko delavca v času začasnega čakanja na delo pozove, da se vrne na delo do sedem dni v tekočem mesecu. Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti Zavod za zaposlovanje. Tudi za delavce na čakanju na delo je potrebno voditi evidenco ur, ki je skladna z letnim razporedom delovnega časa.

Ali lahko delavec dela 5 ur vsak dan, preostale 3 ur je na čakanju?

Zakon v tem primeru ne omogoča povračila nadomestila plače. Pri takšni razporeditvi se lahko uporabi ukrep delnega subvencioniranja skrajšanja polnega delovnega časa.


Ali se bo vedelo, na kateri dan se bo preverjalo neplačane zapadle obveznosti do FURS, ker vsak dan v mesecu podjetja nimajo vsega poravnanega?

Preverjalo se bo, če ima delodajalec neplačane zapadle obveznosti do FURS-a na dan vložitve vloge pri Zavodu za zaposlovanje. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge.

Delodajalec, ki prejema ali je prejemal sredstva iz naslova ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, prejeta sredstva vrne v celoti, če je pri oddaji vloge za uveljavitev pravice predložil neresnično izjavo, da ima na dan vložitve vloge plačane vse zapadle obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, neresnično izjavo, da ima na dan vložitve vloge izpolnjene obveznosti iz naslova predložitve vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge ali neresnično izjavo, da je zaposlenim na dan vložitve vloge izplačal vsa nadomestila plače.


 

V primeru vrnitve delavca nazaj na delo za 7 delovnih dni, kako se v tem primeru tolmači en delovni dan, je opredeljen kot 8 urni delavnik, je lahko tudi manj ali več?

V primeru vrnitve delavca nazaj na delo se mu upošteva takšna prisotnost kot izhaja iz evidence ur in njegovega razporeda delovnega časa. Delodajalec v obdobju, za katerega uveljavlja povračilo nadomestila, ne sme odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo.


Ali mora računovodski servis, ki oddaja vlogo za čakanje na ZRSZ, za ta primer dobiti posebno pooblastilo od odgovorne osebe podjetja, za katerega bo oddajal vloge?

Računovodski servis za vložitev vloge za povračilo nadomestila v imenu delodajalca potrebuje pooblastilo.

 

Če želite, da nekdo, npr. računovodja, za stranko ureja vloge na portalu, ga lahko tudi že ob registraciji  podjetja (na strani na https://www.zadelodajalce.si/) navedete kot uporabnika (registracija z eNaslovom) ter mu sporočite podatke o pooblastilu.


Ali je obvezno prijaviti delavca na čakanje na delo na ZRSZ, čeprav delodajalec ne bo zaprosil za povračilo nadomestila plače?

Delavce, ki so na začasnem čakanju na delu je potrebno prijaviti na ZRSZ zgolj, če bi želeli uveljavljati pravico do povračila nadomestila plače.


ZDUOP določa, da bo moral delodajalec vračati prejeta sredstva, če je v obdobju prejemanja nadomestila odredil nadurno delo ali začasno prerazporedil delovni čas, če bi lahko to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo. Ali je ta prepoved absolutna, za vsa delovna mesta?

Prepoved nadurnega dela je potrebno razlagati na način, da ta prepoved velja le v primeru, ko bi bilo to delo možno opraviti z delavci na začasnem čakanju na delo. Če delavci na čakanju za to delo niso ustrezno usposobljeni, pa se nadurno delo lahko odredi. Na primer: poslovni razlog nastane zgolj znotraj enega oddelka, v drugem oddelku pa je povečan obseg dela. Če delavci, ki so na čakanju niso usposobljeni za delo v oddelku, kjer je povečan obseg dela, se lahko za delavce iz drugega oddelka odredi nadurno delo. Smiselno velja tudi za začasno prerazporeditev delovnega časa. PKP5 pa ne določa posebnih omejitev neenakomerne razporeditve delovnega časa.


Ali se lahko uveljavlja povračilo izplačanega nadomestila plače za čas čakanja na delo za direktorja podjetja?

Da, v kolikor je direktor vključen v obvezna socialna zavarovanja kot zaposlena oseba po zavarovalni podlagi 001. Se pa postavi vprašanje, kaj to pomeni za poslovanje podjetja kot gospodarskega subjekta, saj v tem času podjetje dejansko nima aktivno delujočega zakonitega zastopnika. Po našem mnenju je pred nastopom čakanja potrebno pooblastiti osebo za zastopanje oz. imenovati prokurista.


Kdo se šteje za neposredne ali posredne uporabnike proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine?

Pravilnik o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov določa slednje.

Neposredni uporabniki državnega oziroma občinskih proračunov so:

1.                  državni ter občinski organi in organizacije, vključno z občinsko upravo, ki so ustanovljeni z zakonom, občinskim odlokom ali drugim pravnim aktom (5. in 6. točka prvega odstavka 3. člena zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02; v nadaljnjem besedilu: ZJF) in

2.                  ožji deli občin, ki so pravne osebe (prvi odstavek 1. člena ZJF).

 

Posredni uporabniki državnega ali občinskega proračuna so pravne osebe:

1.          ki so organizirane v pravno organizacijski obliki javni zavod, javna agencija ali javni sklad

2.          katerih ustanovitelj in lastnik je država oziroma občine

3.          ki izvajajo javno službo, dejavnost v javnem interesu ali druge naloge, s katerimi se izvajajo javne funkcije in

4.          ki sredstva za financiranje pridobivajo iz državnega ali občinskih proračunov, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ali Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in drugih virov.

 

Kot posredni uporabniki se obravnavajo tudi:

1.      Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije;

2.      javni zavodi, javne agencije ter javni skladi, katerih ustanovitelji so posredni uporabniki;

3.      samoupravne narodnostne skupnosti in

4.      kmetijskogozdarska zbornica ter javni zavodi, katerih ustanovitelj je Kmetijskogozdarska zbornica.

 

Kot posredni uporabnik državnega ali občinskega proračuna se ne šteje pravna oseba, ki je organizirana kot delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo, javni gospodarski zavod, ali v drugi pravnoorganizacijski obliki, čeprav ima v firmi besedo zavod, sklad ali agencija.

Uprava Republike Slovenije za javna plačila vodi register neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov. Register se nahaja na spodnji povezavi.

https://www.ujp.gov.si/dokumenti/dokument.asp?id=127 V kolikor se pravna oseba ne nahaja v Registru proračunskih uporabnikov, ocenjujemo, da ne sodi med izjeme po prvi aleliji prvega odstavka 22. člena.

Ali država direktno plača nadomestilo plače delavcu, ali mora delodajalec najprej izplačati delavcu in šele potem uveljavlja povračilo plače od države?

V zakonu je določeno, da gre za povračilo nadomestila plače, torej najprej delodajalec delavcu izplača plačo in nato dobi delodajalec ob predložitvi ustreznih dokumentov in izpolnjevanju pogojev povrnjeno povračilo nadomestila s strani države.


Ali delavcem na začasnem čakanju pripada povračilo stroška za malico?

Delavec, ki je napoten na začasno čakanje na delo in delodajalec zanj prejema povračilo izplačanega nadomestila plače, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, razen tistih, ki so drugače urejene po PKP8. Delavcu ne pripada povračilo stroškov za prehrano, saj se to izplačuje le ob dejanskem opravljanju dela.

 

Ali lahko delodajalec uveljavlja pravico do povračila nadomestila za določenega delavca samo enkrat ali lahko večkrat – na primer če delodajalec odredi delavcu sprva čakanje za mesec oktober, nato pa z novo odredbo za mesec februar?

Z interventno zakonodajo ni določeno, kolikokrat delodajalec lahko uveljavlja pravico do povračila nadomestila plače. Prav tako se lahko kombinirana z ukrepom čakanja na delo po predhodnih interventnih zakonih. Uveljavljanje pravice do povračila nadomestila je le časovno omejeno, in sicer se lahko uveljavlja za obdobje čakanja do 30.4.2021. Vlada lahko ukrep iz prejšnjega člena s sklepom podaljša največ dvakrat za obdobje enega meseca, vendar ne dlje kot do 30. junija 2021.

Prav tako je določeno, da se v primeru, če se delavec na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem dni v tekočem mesecu, čakanje ne prekine. Čakanje na delo se prekine, če se delavec na zahtevo delodajalca vrne na delo za več kot sedem dni v tekočem mesecu ali ga delodajalec pozove na delo drugič v tekočem mesecu. V takšnem primeru je delavca potrebno ponovno napotiti na čakanje, ko/če ponovno preneha potreba po opravljanju dela. Ob ponovni napotitvi delavca na čakanje je  potrebno oddati novo vlogo za povračilo nadomestila na zavod. Nekaterim delodajalcem je s sklepom že priznana pravica do povračila nadomestila plače za daljše obdobje. V primerih, ko v tem času pride do poziva delavcu, da se vrne nazaj na delo, ki presega 7 dni v tekočem mesecu delodajalcem ni potrebno vložiti nove vloge, temveč Zavodu pošljejo nove odredbe, ki jih bo Zavod priložil k obstoječi vlogi.

Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače  z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri ZRSZ v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo. V primeru podaljšanja ukrepa na podlagi drugega odstavka do 30. junija 2021, je mogoče vlogo v roku iz prejšnjega odstavka vložiti najpozneje do 30. junija 2021.

 

Ali lahko delodajalec odda vlogo za 10 oseb, ki jih je napotil na čakanje na delo v mesecu februarju? Če bo v aprilu nastala potreba, da bi poleg teh 10 napotili na čakanje še 15 drugih delavcev, ali lahko naknadno oddamo še eno vlogo?

Ali lahko delodajalec organizira delovni proces na način, da bo določeno število delavcev na čakanju na delo v mesecu februarju, v mesecu marcu pa druga skupina delavcev?

Lahko, saj zakon določa le, da delodajalec lahko pošlje delavca na čakanje na delo do 31.5.2021, prav tako pa mora pravico do nadomestila uveljaviti v roku osmih dni od napotitve delavca na začasno čakanje na delo. Vsaka skupina delavcev bi bila upravičena do izplačila nadomestila plače za en mesec oziroma sorazmerno glede na odrejeno čakanje na delo.

 

Od katerega datuma je možno zahtevati povračilo nadomestila plače za začasno čakanje delavcev na delo?

Povračilo nadomestila plače je možno pridobiti za čakanje odrejeno od 1.2.2021 dalje in do (trenutno )31.5.2021. Vlada lahko ukrep iz prejšnjega člena s sklepom podaljša do 30. junija 2021.

Ne glede na prvi odstavek 40. člena ZDUOP in prvi odstavek 45. člena ZDUOP lahko pravico do delnega povračila nadomestila plače v osmih dneh od uveljavitve tega zakona uveljavi tudi delodajalec, ki je izpolnjeval pogoje za uveljavitev pravice do delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo po ZZUOOP in je delavce napotil na začasno čakanje na delo v obdobju od 16. do 31. januarja 2021. V tem primeru se glede višine delnega povračila nadomestila plače uporabljajo določbe 44. člena ZDUOP, pri čemer je v nadomestilo plače, ki ga krije Republika Slovenija, vključeno nadomestilo plače s prispevki delavca (bruto I) (48. člen ZDUOP).

 

Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače  z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri ZRSZ v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo. V primeru podaljšanja ukrepa na podlagi drugega odstavka do 30. junija 2021, je mogoče vlogo v roku iz prejšnjega odstavka vložiti najpozneje do 30. junija 2021.

 

ZRSZ odloči o vlogi v 15 dneh od vložitve vloge s sklepom. Zoper sklep ni pritožbe, možen pa je upravni spor.

Kaj se šteje za kršitev delodajalca?

Za kršitve delodajalca se šteje, če:

·                         izplača nadomestila plače v nasprotju s tem zakonom,

·                         v času prejemanja delnega povračila nadomestil plače delavcem odredi nadurno delo ali začasno prerazporedil delovni čas, če bi se delo lahko opravilo z delavci, ki so na čakanju

·                         ne obvesti Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje v primeru, da delavca pozove, da se vrne na delo

·                         ne omogoči administrativnega in finančnega nadzora

·                         ne obvesti Finančne uprave Republike Slovenije o naknadni ugotovitvi o neizpolnjevanju pogojev za upravičenja po tem zakonu,

·                         pri oddaji vloge za uveljavitev pravice predložil neresnično izjavo, da ima na dan vložitve vloge plačane vse zapadle obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti ali neresnično izjavo, da ima na dan vložitve vloge plačane vse zapadle obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti,

·                         krši prepoved odpuščanja (opisano spodaj).

 

Delodajalec v obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jih je napotil na začasno čakanje na delo, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil pravice do povračila nadomestila plače po tem zakonu, Zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20, 61/20, 152/20 – ZZUOOP in 175/20 – ZIUOPDVE), ZIUOOPE, ZIUPDV ali ZZUOOP (kršitev prepovedi odpuščanja). Delodajalec ne more uveljavljati nadomestila plače za čakanje na delo doma za delavca v času teka odpovednega roka.

 

Delodajalec, ki prejema ali je prejemal sredstva v skladu s tem zakonom, prejeta sredstva vrne v celoti, če začne postopke likvidacije po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, v obdobju:

-        prejemanja sredstev in

-        po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev.


Koliko časa pred nastopom dela delavca nazaj na delo je o tem potrebno obvestiti ZRSZ?

Iz same odreditve čakanja mora biti razvidno, na kakšen način delodajalec vpokliče nazaj na delo. Vpoklic je pravočasen, če je ZSRZ obveščen predhodno, najkasneje s kopijo poziva delavcu.


Ali je delodajalec, ki koristi nadomestila zavezan, da delavcev določen čas ne sme odpustiti?

Delodajalec v obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jih je napotil na začasno čakanje na delo, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil pravice do povračila nadomestila plače po tem zakonu, Zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20, 61/20, 152/20 – ZZUOOP in 175/20 – ZIUOPDVE), ZIUOOPE, ZIUPDV ali ZZUOOP (kršitev prepovedi odpuščanja). Delodajalec ne more uveljavljati nadomestila plače za čakanje na delo doma za delavca v času teka odpovednega roka.

 

Ali tudi društvo lahko vloži vlogo na ZRSZ in dobi povračilo nadomestila za čakanje na delo. Primer: nekdo je zaposlen v društvu in bi ga dali na čakanje. / Kaj pa če društvo nima zaposlenih, mu pripada kakšna pomoč.

Da, tudi društvo ob izpolnjevanju pogojev, lahko vloži vlogo za povračilo nadomestila za čakanje na delo, saj to lahko vloži vsak delodajalec, razen:

-        neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 %,

-        delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in ima več kot deset zaposlenih na dan 13. marca 2020,

-        tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.

  

Če društvo nima zaposlenih, ne more uveljavljati pravice do nadomestila plač.


Je predvidena zgornja omejitev za povračilo nadomestila čakanja na delo?

Zakon omogoča tri različne višine nadomestila:

1. Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače s strani Republike Slovenije znaša 80 odstotkov nadomestila plače in je omejena z višino povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji za mesec oktober 2020 (tj. 1.821,44 eur). V 80 odstotkov nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja (bruto I).

2. Ne glede na prejšnji stavek lahko znaša višina povračila izplačanega nadomestila za plače s strani Republike Slovenije 100 odstotkov za delodajalce, pri katerih skupni znesek javnih sredstev, prejetih skladno s točko 3.1 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči v podpro gospodarstvu ob izbruhu COVID-19  (v nadaljnjem besedilu: Začasni okvir), ni presegel 1,8 milijona eurov na posamezno podjetje oziroma skupna pomoč ni oziroma ne bo presegla 270.000 eurov na podjetje, dejavno v sektorju ribištva in akvakulture ali 225.000 eurov na podjetje, dejavno na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov, pri čemer se v maksimalno določen znesek všteva tudi pomoč, ki jo bo prejel do konca upravičenosti po tem zakonu. Vsi navedeni zneski morajo biti izraženi kot bruto zneski pred odbitkom davkov ali drugih dajatev. Višina povračila izplačanega nadomestila plače je omejena z višino povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji. V 100 odstotkov povračila izplačanega nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja (bruto I).

3. Za čas, ko je delodajalcu zaradi epidemije COVID-19 s predpisi opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno, je v primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena v povračilo nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, vključeno nadomestilo plače z vsemi davki in prispevki delodajalca (bruto II).

Delodajalec vlogi za uveljavitev povračila izplačanega nadomestila plače predloži izjavo, da iz naslova državnih pomoči po interventnih zakonih ni oziroma ne bo presegel 1,8 milijona eurov na posamezno podjetje) oziroma skupna pomoč ne presega 270.000 eurov na podjetje, dejavno v sektorju ribištva in akvakulture ali 225.000 eurov na podjetje, dejavno na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov, za katero kazensko in materialno odgovarja). Delodajalec se pri uveljavitvi pravice odloči, ali bo uveljavljal povračilo izplačanega nadomestila plače v višini 100 odstotkov ali 80 odstotkov, in sicer pri oddaji vloge preko ZRSZ.

Delodajalec, ki je neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2020 nižji od 70 odstotkov, lahko uveljavlja povračilo izplačanega nadomestila plače le v višini deleža, ki je enak deležu njegovih prihodkov iz nejavnih virov.

Ali lahko podjetje pripravi odločbo za čakanje šele sedaj, čeprav so jih dali na čakanje že pred 14 dnevi?

Delodajalec delavca napoti delavca na čakanje na delo s pisno napotitvijo pred nastopom čakanja. V primeru, da delodajalec ne razpolaga s takim dokumentom, ne bo mogel uveljavljati pravice do nadomestila pri Zavodu, poleg tega takšna odreditev čakanja ni zakonita.. Delavec ima pravico do obveščenosti o svojem statusu, kar lahko dobi le z odredbo po ZDR-1.


Delavca bi napotili na »čakanje na delo doma« ter bi nato tak status zaradi dela prekinili za cca 14 dni in bi ga potem ponovno prijavimo na »čakanje na delo doma«. Ali je takšno ravnanje dovoljeno, če želimo če želimo biti upravičeni do povračila nadomestila po PKP8 tudi ko zaposlenega ponovno prijavimo v ta status.

PKP8 določa, da se čakanje »ne prekine«, če se delavec v času začasnega čakanja na delo na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem  dni v tekočem mesecu. Čakanje na delo se torej prekine, če se delavec na zahtevo delodajalca vrne na delo za več kot sedem dni v tekočem mesecu ali ga delodajalec pozove na delo drugič v tekočem mesecu. V takšnem primeru je delavca potrebno ponovno napotiti na čakanje, ko/če ponovno preneha potreba po opravljanju dela. Ob ponovni napotitvi delavca na čakanje boste morali oddati novo vlogo oz. dopolniti obstoječo vlogo, če vam je bila s sklepom že priznana pravica do povračila nadomestila plače za daljše obdobje. Pravice do sofinanciranja po našem razumevanju s tem ne izgubite.

 

 

Na kakšen način odredimo čakanje na domu?

Delodajalec lahko z namenom ohranitve zaposlitve pisno napoti delavca na čakanje na delo doma v skladu s 138. členom ZDR-1, ko gre za začasno nezmožnost delodajalca za zagotavljanje dela. Pisna napotitev se lahko pošlje delavcu tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga ima pri svojem delodajalcu.  Posebna obličnost ni predpisana, mora pa biti jasna pisna odreditev časa in dejstva, da od določenega dne čaka na delo doma. Delavec je dolžan, da se odzove na poziv delodajalca za prihod na delo. Napotitev na čakanje je lahko istočasno odrejena za več delavcev; vsak delavec pa mora biti napoten individualno. Delavcu, ki je na bolniški, ne morete odrediti čakanja, dokler se ne vrne na delo.

 

V času odrejenega čakanja na delo ima delavec pravico do nadomestila plače v višini 80% delavčeve povprečne mesečne plače v prejšnjih treh mesecih za polni delovni čas  (oz. ne manj kot minimalna plača) ne pripadata pa mu povračilo za malico in prevoz na delo.

 

Vzorec pisne odreditve čakanja na delo z namenom ohranitve zaposlitve je priložen v rubriki »vzorci«.


ALI PKP8 UVAJA KAKŠNE SPREMEMBE PRI ČAKANJA NA DELO IN NJEGOVEM OBRAČUNU?

Ukrep delnega povračila plače za čakanje na delo je bil z ZDUOP podaljšan do 31. aprila 2021. Po PKP8 bo ukrep veljal od 01.2. 2020 do 31.5.2021 za možnostjo podaljšanja s sklepom vlade do 30.6.2021.

 

PKP8 spreminja višino povračila nadomestila, in določa tri možne višine povračila nadomestila:

 

1. Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače s strani Republike Slovenije znaša 80 odstotkov nadomestila plače in je omejena z višino povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji za mesec oktober 2020. V 80 odstotkov nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja (bruto I).

2. Ne glede na prejšnji stavek lahko znaša višina povračila izplačanega nadomestila za plače s strani Republike Slovenije 100 odstotkov za delodajalce, pri katerih skupni znesek javnih sredstev, prejetih skladno s točko 3.1 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči v podpro gospodarstvu ob izbruhu COVID-19  (v nadaljnjem besedilu: Začasni okvir), ni presegel 1,8 milijona eurov na posamezno podjetje oziroma skupna pomoč ni oziroma ne bo presegla 270.000 eurov na podjetje, dejavno v sektorju ribištva in akvakulture ali 225.000 eurov na podjetje, dejavno na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov, pri čemer se v maksimalno določen znesek všteva tudi pomoč, ki jo bo prejel do konca upravičenosti po tem zakonu. Vsi navedeni zneski morajo biti izraženi kot bruto zneski pred odbitkom davkov ali drugih dajatev. Višina povračila izplačanega nadomestila plače je omejena z višino povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji. V 100 odstotkov povračila izplačanega nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja (bruto I).

3. Za čas, ko je delodajalcu zaradi epidemije COVID-19 s predpisi opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno, je v primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena v povračilo nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, vključeno nadomestilo plače z vsemi davki in prispevki delodajalca (bruto II).

Delodajalec vlogi za uveljavitev povračila izplačanega nadomestila plače predloži izjavo, da iz naslova državnih pomoči po interventnih zakonih ni oziroma ne bo presegel 1,8 milijona eurov na posamezno podjetje) oziroma skupna pomoč ne presega 270.000 eurov na podjetje, dejavno v sektorju ribištva in akvakulture ali 225.000 eurov na podjetje, dejavno na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov, za katero kazensko in materialno odgovarja). Delodajalec se pri uveljavitvi pravice odloči, ali bo uveljavljal povračilo izplačanega nadomestila plače v višini 100 odstotkov ali 80 odstotkov, in sicer pri oddaji vloge preko ZRSZ.

Podjetje je bilo ustanovljeno v avgustu 2020. Ali je upravičeno do ukrepa delnega povračila nadomestila plače za čakanje na delo?

Pravico do ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo po PKP8 lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, registriran najpozneje na dan 31. december 2020 in izpolnjuje zakonske pogoje.

Ali lahko delodajalec uveljavlja povračilo izplačila nadomestila tudi, če delavcu ni poravnal vseh prispevkov za posamezno obdobje?

PKP8 navaja, da  mora v obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače, delodajalec delavcem izplačevati neto nadomestila plače in poravnavati prispevke za obvezna socialna zavarovanja. Če tega ne poravna, mora prejeta sredstva v celoti vrniti.

Kdaj je delodajalec upravičen do 100% bruto II povračila?

V zvezi z bt. II povračilom smo na GSZ prejeli dve pojasnili MDDSZ. Bistveni poudarki omenjenih pojasnil so naslednji:

Da je delodajalcu opravljanje dejavnosti onemogočeno, in bo upravičen do bt. II povračila, mora izhajati iz predpisa (na primer odloka Vlade Republike Slovenije). V kolikor s predpisom opravljanje dejavnosti ni onemogočeno, delodajalec do povračila nadomestila skladno s tretjim odstavkom 44. člena ni upravičen.

Določba tretjega odstavka 44. člena ne določa, da mora biti opravljanje dejavnosti onemogočeno v celoti, kar pomeni, da je lahko onemogočeno tudi delno. Če je opravljanje dejavnosti v polnem (običajnem) obsegu onemogočeno, je torej delodajalec za delavce, ki so iz poslovnih razlogov na čakanju in jim je hkrati opravljanje dejavnosti v kateri so zaposleni onemogočeno s predpisom, lahko upravičen do povračila izplačanega nadomestila plače v višini bruto II. Navedeno pomeni, da se v primeru, da je opravljanje dejavnosti onemogočeno, hkrati pa so dovoljene izjeme (npr. osebni prevzem ali dostava hrane in pijače, prodaja zgolj B2B), še vedno šteje, da je delodajalcu opravljanje dejavnosti v polnem oziroma običajnem obsegu onemogočeno s predpisom in zato lahko za delavce, ki so zaposleni v tej dejavnosti in so na začasnem čakanju na delo, uveljavlja povračilo v višini bruto II.

Pri odločanju se ne bo upoštevala zgolj glavna dejavnost, ki jo delodajalec opravlja, temveč vse dejavnosti.

Morebitne druge omejitve, ki izhajajo iz varnostnih razlogov zaradi razglašene epidemije COVID-19 in bi sicer lahko vplivale na obseg poslovanja (na primer omejeno število oseb, ki so lahko naenkrat v trgovini ali prepoved prodaje določenih izdelkov), se ne upoštevajo.

Z Odlokom o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji je začasno prepovedano ponujanje in prodajanje blaga in storitev neposredno potrošnikom na območju RS za vse dejavnosti, ki niso taksativno naštete med izjemami. Če dejavnost med izjemami ni navedena, menimo, da gre tudi v tem primeru za prepoved opravljanja dejavnosti, ki delodajalcem v obdobju veljavnosti posameznega odloka onemogoča opravljanje dejavnosti v polnem (običajnem) obsegu, kljub temu, da je od navedene prepovedi izvzeto ponujanje in prodajanje blaga in storitev potrošnikom na daljavo, kot ju ureja zakon, ki ureja varstvo potrošnikov.

Podrobnejše pojasnilo lahko najdete tudi na spletni strani gov.si: https://www.gov.si/novice/2021-02-12-pojasnilo-v-zvezi-s-tretjim-odstavkom-44-clena-zakona-o-dodatnih-ukrepih-za-omilitev-posledic-covid-19/


V. UPAD ČISTIH PRIHODKOV OD PRODAJE V LETU 2020


KAKO SE BO V LETU 2021 RAČUNAL UPAD PRIHODKOV GLEDE NA VSE SPREJETE PKP V LETOŠNJEM LETU?

Odgovor vam podajamo na konkretnem primeru:

Koristimo ukrepe čakanja in imamo pogoj 10 % manj čistih prihodkov od prodaje (AOP110) v letu 2020 glede na leto 2019. Pogoj 10 % velja do 30.09.2020.
Koristimo tudi ukrepe čakanja po PKP5 in PKP6 od 01.10. 2020 in pogoj je 20 % manj čistih prihodkov od prodaje (AOP110) in pogoj velja do 31.1. 2021.

Konec leta naredimo letni izkaz poslovnega izida.

a) Ugotovimo, da so se nam čisti prihodki od prodaje zmanjšali za 23 % v primerjavi z letom 2019. Izpolnjujemo vse pogoje po PKP1 – 6 in sredstev ne vračamo.
b) Ugotovimo, da so se nam čisti prihodki od prodaje zmanjšali za 17 %. Vrnemo subvencijo za obdobje okt – nov – dec. Za subvencije od marca do 30.09.2020 še vedno izpolnjujemo pogoj 10 % upad čistih prihodkov od prodaje.
c) Ugotovimo, da so se nam čisti prihodki od prodaje zmanjšali za 8 %. Vrnemo subvencijo za celo leto.



VI. DELNO SUBVENCIONIRANJE SKRAJŠANJA POLNEGA DELOVNEGA ČASA – do 30.6.2021



VII. NADOMESTILO PLAČ DELAVCEM ZARADI ODREJENE KARANTENE ALI NEMOŽNOSTI OPRAVLJANJA DELA ZARADI VIŠJE SILE – do 30.6.2021



VIII. KRATKOTRAJNA ODSOTNOST ZARADI BOLEZNI, OKUŽBA S COVID 19 NA DELU

Kako uredimo kratkotrajno (tridnevno) odsotnost z dela zaradi bolezni brez obiska zdravnika?

Od začetka veljavnosti zakona dalje (5.2.2021) bo lahko delavec odsoten z dela zaradi bolezni brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, ki ga izda izbrani osebni zdravnik, do tri zaporedne delovne dni v kosu, in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu.

Delavec o kratkotrajni odsotnost zaradi bolezni pisno ali elektronsko obvesti delodajalca prvi dan odsotnosti. Delavec v času koriščenja kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni ne sme opravljati pridobitne dejavnosti ali se gibati izven kraja svojega bivanja.

Če izbrani osebni zdravnik pri delavcu ugotovi, da je ta tudi po preteku obdobja kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni še nadalje neprekinjeno začasno odsoten z dela zaradi bolezni ali poškodbe, se šteje, da v tem primeru pravica do enkratne kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni ni izkoriščena. Šteje se, da je pravica do enkratne kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni izkoriščena tudi, kadar je koriščena manj kot tri zaporedne delovne dni. Nadomestilo za čas začasne odsotnosti z dela se od prvega dne odsotnosti z dela zagotavlja v skladu s 137. členom ZDR-1 in določbami ZZVZZ.

Nadomestilo za čas kratkotrajne odsotnosti z dela zaradi bolezni se obračuna v višini nadomestila, ki ga delodajalec obračuna in plača delavcu zaradi bolezni v skladu z osmim odstavkom 137. člena ZDR-1. ZZZS povrne delodajalcu izplačano nadomestilo v 60 dneh po predložitvi njegove zahteve za povračilo nadomestila. Delodajalec vloži zahtevo iz prejšnjega stavka v elektronski obliki pri ZZZS najpozneje tri mesece po preteku ukrepa iz tega člena. Nadomestila se ZZZS povrnejo iz proračuna Republike Slovenije.

Postopek vlaganja zahteve bo podrobneje določil ZZZS.

Ukrep velja do 31. decembra 2021.


DELAVEC JE DELODAJALCA OBVESTIL, DA BO KORISTIL TRI DNI BOLNIŠKE ODSOTNOSTI? KAKO EVIDENTIRAMO IN PLAČAMO TO ODSOTNOST?

PKP8 podaljšuje ukrep kratkotrajne bolniške odsotnosti z dela brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela (bolniški list), ki ga sicer izda zdravnik. Delavec mora o kratkotrajni bolniški odsotnosti pisno ali elektronsko obvestiti delodajalca prvi dan odsotnosti.

Taka odsotnost lahko traja do 3 zaporedne delovne dni v enotnem trajanju. Delavec jo lahko koristi največ enkrat v posameznem koledarskem letu. Če se bolniška koristi v enkratnem trajanju in največ enkrat v koledarskem letu pomeni, da delavec v primeru bolezni lahko koristi odsotnost samo enkrat in sicer 1, 2 ali 3 zaporedne delovne dni. Če se delavec po treh dneh bolniške odsotnosti še vedno zaradi bolezni ali poškodbe ne more vrniti na delo,  gre za običajno bolniško odsotnost, kar pomeni, da pravica do enkratne kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni ni izkoriščena. Navodila za uveljavljanje te pravice za delodajalca bo izdal ZZZS. Ukrep velja do 31.12. 2021.

Prosimo za pojasnilo glede obravnavanja situacij v primerih okužbe na delovnem mestu s COVID-19. Od lečečega zdravnika smo kot delodajalec prejeli med sabo nasprotujoča nabvodila. Delavci so seveda običajno v izolaciji s pravico do 90% nadomestila, skladno z napotitvijo zdravnika; posamezni pa uveljavljajo obravnavanje dogodka kot delovno nesrečo in nas delodajalci sprašujejo, ali je njihova zahteva utemeljena.

V zvezi z našim vprašanjem, kako naj delodajalci  obravnavajo okužbo s COVID 19 na delovnem mestu, smo postavili vprašanje na MDDSZ - Sektor za varstvo pri delu in IRSD, Direktorat Inšpekcije nadzora varnosti in zdravja pri delu. Oba odgovora objavljamo v nadaljevanju.

Z  MDDSZ, od vodje Sektorja za varstvo pri delu, smo prejeli naslednji odgovor:

Zavod za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS) okužbo z virusom Covid-19, do katere pride na delovnem mestu, obravnava kot poškodbo pri delu.  Pojasnila ZZZS v zvezi z okužbo na delovnem mestu in prijavo poškodbe pri delu so naslednja:

"Če pride do okužbe z novim koronavirusom COVID-19 na delovnem mestu (npr. okužba zdravstvenega delavca, ki je opravljal svoje delo na oddelku, kjer se zdravijo pacienti s COVID-19, ali policista, ki je opravljal svoje delo na mejni kontroli in se je tam okužil), in nato zavarovanec zboli za COVID-19, je razlog začasne nezmožnosti za delo »04 - Poškodba pri delu«. Gre za obolenje, ki je posledica nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem dela. Takšno obolenje pa se, skladno s 3. alinejo 66. člena ZPIZ-2, šteje za poškodbo pri delu. V tem primeru je potrebna tudi ustrezna prijava poškodbe pri delu s strani delodajalca (praviloma ER-8 obrazec, izjemoma drugo dokazilo, npr. pisna izjava delodajalca, da je do okužbe prišlo na delovnem mestu).

Glede na to, da je usmeritev Nacionalnega inštituta za javno zdravje, da zavarovanci z znaki akutne okužbe dihal z ali brez vročine, pri katerih bolezen poteka blago, diagnostičnega testiranja na COVID-19 ne potrebujejo (izjeme temu pravilu določi epidemiolog – postavi epidemiološko indikacijo za testiranje) se šteje, da je zavarovanec okužen s COVID-19 tako v primeru, če je pri njem potrjena okužba z novim koronavirusom (torej pozitiven test) kot tudi v primeru, če ima simptome in znake bolezni covid-19 in ni bil testiran, a je velika verjetnost za prenos okužbe (prisotnost covid-19 v družini ali v skupnosti, npr. na delovnem mestu)."

Delodajalec je na podlagi Zakona o varnosti in zdravju pri delu – ZVZD-1 (Ur. list RS, št. 43/11) dolžan prijaviti inšpekciji za delo vsako nezgodo pri delu s smrtnim izidom oziroma nezgodo pri delu, zaradi katere je delavec nezmožen za delo več kot tri delovne dni, kolektivno nezgodo, nevarni pojav in ugotovljeno poklicno bolezen. V primeru poškodbe pri delu je delodajalec dolžan izpolniti obrazec ER- 8. S strani delodajalca izpolnjen obrazec mora dopolniti izbrani zdravnik poškodovanca ali izjemoma drugi zdravnik, ki ima podatke o zdravstvenem stanju poškodovanca.

V zvezi z ugotavljanjem vzročne zveze pri okužbi na delovnem mestu, je priporočljivo, da se delodajalec v primeru dvoma pri oceni verjetnosti za okužbo na delu, posvetuje s pooblaščenim izvajalcem medicine dela, ki lahko z epidemiološko anamnezo in heteroanamnezo, poznavanjem delovnega mesta, ter morebitnim vpogledom v medicinsko dokumentacijo, ki mu jo bo posredoval delavec, ugotovi verjetnost za okužbo na delovnem mestu.

Direktor Inšpekcije nadzora varnosti in zdravja pri delu na IRSD je na postavljeno vprašanje odgovoril:

V zvezi z vprašanjem, ki ste ga naslovili na Inšpektorat RS za delo glede priznavanja obolenja Covid-19 zaradi novega koronavirusa za poškodbo pri delu oziroma glede prijave nezgode pri delu, najprej pojasnjujemo, da lahko avtentično razlago zakonodaje s področja varnosti in zdravja pri delu, kamor se uvršča tudi prijavljanje nezgod pri delu inšpekciji dela, daje Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ne glede na to Vam na podlagi 4. člena Zakona o inšpekciji dela (Ur. list RS, št. 19/14 in 55/17, ZID-1) posredujemo naše neobvezno mnenje v smislu nezavezujoče strokovne pomoči.

V 3. alineji 1. odstavka 66. člena ZPIZ-2, je določeno, da se za poškodbo pri delu po ZPIZ-2 šteje med drugim tudi obolenje, ki je neposredna in izključna posledica nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem dela oziroma dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan. Iz določbe tako izhaja, da se torej v določenih primerih lahko tudi obolenje šteje kot poškodba pri delu.

Pogoj, da se poškodba šteje za poškodbo pri delu, je vzročna zveza z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi katere je zavarovanec zavarovan in nastanek bolezni. Vzročna zveza se predpostavlja, če je poškodba nastala med delovnim časom in na delovnem mestu, je pa vzročno zvezo mogoče spodbijati, če je do poškodbe na delovnem mestu prišlo zaradi dejavnosti samega zavarovanca, ki ni imela nobene zveze z delom, na podlagi katerega je zavarovan.

Če je razlog začasne nezmožnosti za delo bolezen (konkretno COVID-19), do katere je prišlo zaradi okužbe na delovnem mestu ali v času opravljanja dela za delodajalca, je vzrok zavarovančeve začasne nezmožnosti za delo poškodba pri delu v smislu 3. alineje prvega odstavka 66. člena ZPIZ-2. Gre za obolenje, ki je posledica nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem dela. Takšno obolenje se skladno s 3. alinejo prvega odstavka 66. člena ZPIZ-2 šteje za poškodbo pri delu. V tem primeru je potrebna ustrezna prijava poškodbe pri delu s strani delodajalca na ER-8 obrazcu osebnemu zdravniku obolelega delavca za zagotavljanje 100% nadomestila zaradi bolniške odsotnosti ter tudi prijava nezgode pri delu inšpekciji dela skladno z 41. členom Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11, ZVZD-1). ZVZD-1 v 3. členu določa, da je nezgoda pri delu nepredviden oziroma nepričakovan dogodek na delovnem mestu ali v delovnem okolju, ki se zgodi v č  asu opravljanja dela ali izvira iz dela, in ki povzroči poškodbo delavca.

Nikakor pa med primere, ki bi se šteli za poškodbo pri delu po 3. alineji prvega odstavka 66. člena ZPIZ-2, ni mogoče uvrstiti primerov, ko so delavci v samoizolaciji ali karanteni, čeprav še niso zboleli, saj v tem primeru poškodba oz. bolezen sploh ni nastala.


IX. UKREPI ZA SAMOZAPOSLENE IN MIKROPODJETJA

a) IZREDNA POMOČ V OBLIKI MESEČNEGA TEMELJNEGA DOHODKA


Kdo so upravičenci do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka?

Upravičenec do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka je oseba, ki je bila registrirana za opravljanje dejavnosti najmanj od 1. septembra 2020 do uveljavitve tega zakona in dejavnosti zaradi posledic epidemije COVID-19 ne more opravljati ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu tudi po zaključku epidemije COVID-19, in sicer:

-           samozaposleni, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 15. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17, 28/19 in 75/19; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2),

-           družbenik ali delničar gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zadruge ali zavoda, ki je poslovodna oseba, in je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 16. člena ZPIZ-2 in

-           kmet, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2.

Šteje se, da upravičenec zaradi posledic epidemije COVID-19 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, če bodo prihodki upravičenca v letu 2020 zaradi posledic epidemije COVID-19 upadli za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019. Če ni posloval v celotnem letu 2019 oziroma 2020, je do pomoči upravičen tudi tisti upravičenec, ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi posledic epidemije COVID-19 znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 ni posloval, je do pomoči upravičeni tudi tisti upravičenec, ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi posledic epidemije COVID-19 znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020. Če pogoj iz tega odstavka ni dosežen, mora upravičenec vrniti celotno pomoč.

Za upravičenca, ki ugotavlja prihodke po pravilih o računovodenju, so prihodki iz prejšnjega odstavka čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.

Kakšna je višina mesečnega temeljnega dohodka na mesec?

Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka znaša 1.100 eurov na mesec za oktober, november in december 2020. Upravičenec sam plača prispevke za socialno varnost (I in II). Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka za samozaposlene v kulturi, ki so v skladu z Zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo  registrirani v razvidu samozaposlenih v kulturi in imajo pravico do plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz proračuna Republike Slovenije, znaša 700 eurov na mesec. Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka za upravičence kmete, ki so oproščeni plačila prispevkov delodajalcev za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, znaša 940 eurov na mesec.

Ali se mesečni temeljni dohodek všteva v dohodnino?

Mesečni temeljni dohodek je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.

Do kdaj je potrebno vložiti vlogo in kdaj so izplačila mesečnega temeljnega dohodka?

Vlada je 24. 3. 2021 s sklepom podaljšala veljavnost ukrepa  izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka. Skrajni rok za uveljavljanje ukrepa je 30. 6. 2021.

Vlogo je potrebno oddati  elektronsko prek sistema eDavki.

Več informacij najdete na naslednji povezavi: https://www.gov.si/novice/2021-04-01-podaljsanje-protikorona-ukrepov-za-podjetnike-in-podjetja-do-30-6-2021/

V katerih primerih bo potrebno mesečni temeljni dohodek vračati?

Subjekt, ki je uveljavil izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka, mora v primeru, da je od uveljavitve tega zakona prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 oziroma za leto 2020, o tem seznaniti FURS. Prejeta sredstva mora vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva uveljavitve pravic iz tega zakona do dneva vračila.

Sredstva bo moral vračati tudi subjekt, ki je uveljavil izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njegovo pridobitev. O tem mora obvestiti FURS najkasneje do roka za predložitev obračuna od dohodkov pravnih oseb za leto 2020 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2020, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2020. Znesek prejete pomoči mora vrniti v 30 dneh od vročitve odločbe. Po poteku roka za plačilo se mu obračunavajo zakonske zamudne obresti.


b) DELNO POVRNJENI IZGUBLJENI DOHODEK ZA SAMOZAPOSLENE IN DRUŽBENIKE ZA ČAS TRAJANJA KARANTENE NA DOMU ALI NEMOŽNOSTI IN OPRAVLJANJA DELA ZARADI VIŠJE SILE ZARADI OBVEZNOSTI VARSTVA OTROKA


Kdo so upravičenci do delovno povrnjenega izgubljenega dohodka?

Upravičenec za delno povrnjeni izgubljeni dohodek, ki zaradi odrejene karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole, ne more opravljati dejavnosti in organizirati opravljanja dejavnosti na domu, je:

-           samozaposleni, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 15. člena ZPIZ-2,

-           družbenik ali delničar gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zadruge ali zavoda, ki je poslovodna oseba, in je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 16. člena ZPIZ-2 in

-           kmet, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2.

Kakšna je višina delno povrnjenega izgubljenega dohodka?

Višina delno povrnjenega izgubljenega dohodka znaša 250 eurov za vsako odrejeno karanteno ali za čas, ko ni zmožen opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole, vendar ne več kot 250 eurov za 10 dni, 500 eurov za 20 dni in 750 eurov v enem mesecu.

Od kdaj do kdaj velja ta ukrep?

Vlada je 24. 3. 2021 s sklepom podaljšala veljavnost ukrepa  povračila delno izgubljenega dohodka za samozaposlene in družbenike za čas trajanja karantene na domu ali nemožnosti in opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka. Skrajni rok za uveljavljanje ukrepa je 30. 6. 2021.

Vlogo je potrebno oddati  elektronsko prek sistema eDavki.

Več informacij najdete na naslednji povezavi: https://www.gov.si/novice/2021-04-01-podaljsanje-protikorona-ukrepov-za-podjetnike-in-podjetja-do-30-6-2021/

Kako samozaposleni, ki ni zaprosil za mesečni temeljnji dohodek, pridobi potrdilo o karanteni in kako uveljavlja pravico do delno povrnjenega izgubljenega dohodka zaradi odrejene karantene?

Za namen uveljavljanja pravice do delno povrnjenega izgubljenega dohodka kot določa 93. člen Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 152/20, v nadaljnjem besedilu ZZUOOP) za:

  • samozaposlene,
  • družbenike in delničarje gospodarske družbe oz. ustanovitelje zadruge ali zavoda,
  • kmete

mora oseba, ki je imela visoko tvegan stik ali je o tem dobila obvestilo preko aplikacije #OstaniZdrav in ne more opravljati dela na domu, ostati v karanteni na domu in upoštevati Navodila o karanteni na domu  in Navodila osebam, ki so bile izpostavljene okužbi s SARS-CoV-2 , ki jih je pripravil Nacionalni inštitut za javno zdravje (v nadaljnjem besedilu: NIJZ). Na spletni strani NIJZ in na portalu eUprave je objavljen obrazec  za pridobitev potrdila o karanteni na domu, ki ga oseba izpolni in po njegovi izpolnitvi na elektronski naslov ali v predal Moja eUprava dobi Potrdilo o karanteni na domu, kot dokazilo za uveljavljanje pravice do nadomestila plače ali drugih pravic iz naslova zdravstvenega in socialnega varstva. Ob tem dobi tudi Navodila o karanteni na domu.

Obrazec je mogoče oddati z uporabo e-identitete ali brez. V primeru oddaje brez uporabe e-identitete posameznik vnese svojo enotno matično številko občana (EMŠO) in davčno številko ter elektronski naslov, na katerega želi prejeti potrdilo o karanteni. V primeru oddaje obrazca z e-identiteto pa bo potrdilo prejel v predal Moja eUprava.

Potrdilo o karanteni na domu oseba priloži vlogi za uveljavljanje pravice do delno povrnjenega izgubljenega dohodka preko informacijskega sistema Finančne uprave Republike Slovenije, kot določa 95. člen ZZUOOP.


DRUGA DELOVNOPRAVNA VPRAŠANJA

a) IZPLAČILO POSLOVNE USPEŠNOSTI IN INTERVENTI UKREPI (koriščenje ukrepov v l. 2020 )


Sprašujete v zvezi z izplačilom dela plače iz naslova uspešnosti poslovanja. Navajate pojasnilo, da se izplačilo dela plače za poslovno uspešnost lahko na podlagi Zakona o dohodnini izplača davčno ugodneje (se ne všteva v davčno osnovo) le v primeru, ko se izplača vsem zaposlenim, pri čemer se kot zaposlenega/delavca potrebno šteti tudi poslovodstvo. Ker ste bili upravičeni do sofinanciranja nadomestil za čakanje na delo in SDČ ter oprostitve plačila prispevkov na podlagi interventne zakonodaje (ZIUZEOP, ZIUOOPE) poslovodstvu nagrade za poslovno uspešnost za leto 2020 in v letu 2020 ne smete izplačati, saj bi v tem primeru morali vračati prejeta sredstva.

Če podjetje, ki je koristilo upravičenja po interventnih ukrepih, izplača poslovno uspešnost le zaposlenim (ne pa tudi poslovodstvu), mu ni potrebno vračati teh upravičenj (na podlagi 99. člena ZIUZEOP in 18. člena ZIUOOPE to ni razlog za vračanje).  Če bodo ta izplačila (zaposlenim) izplačana pod pogoji iz 12. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2, se ne bodo vštevala v davčno osnovo  in sicer do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Med pogoji je določeno tudi, da je izplačilo izvršeno vsem upravičenim delavcem, in če delodajalcu KP ne dopušča, da poslovodnim osebam, ki so hkrati delavci, ne izplača dela plače za poslovno uspešnost, bo dohodek obdavčen.

Podrobneje o vračilih upravičenj si lahko preberete v pojasnilu na spletu FURS (predvsem odgovor 3)

https://www.fu.gov.si/datoteka.php?src=fileadmin/Internet/Poslovni_dogodki/Vracila_upravicenj_DELODAJALCI_interventni_ukrepi.docx

Iz pojasnila FURS izhaja, da je različnost kriterijev za izplačilo poslovne uspešnosti možna samo, če gre za opredelitev v kolektivni pogodbi, ne pa v aktu. To je lahko tudi KP dejavnosti, ki odkazuje na odločitev vodstva, v katerem potem izplačilo za poslovodstvo ni opredeljeno. Pojasnilo FURS navaja, da je to je možno z aktom tudi na način, ob upoštevanju določbe 270. člena ZGD-1 – tako, da poda k splošnemu aktu soglasje nadzorni svet oz. skupščina lastnikov družbe, s čimer imajo le-ti vpliv tudi na določanje prejemkov poslovodnih oseb.

Odgovor je usklajen s stališčem FURS z dne 15.11.2020. Pridržujemo si opozorilo, da je pravilno tolmačenje pojasnila FURS pristojnost samo FURS.


Želeli bi izplačati poslovno uspešnost, a smo v obdobju aprila in maja 2020 koristili ukrep čakanja na delo in subvencioniranja skrajšanja polnega delovnega časa. Ali bomo morali prejeta sredstva vračati?

Delodajalec, ki je uveljavil:

-             povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo,

-             ukrep subvencioniranja skrajšanja polnega delovnega časa,

mora v primeru, da je od uveljavitve interventnega zakona, po katerem je koristil ukrepe dalje, prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 oziroma za leto 2020, o tem seznaniti Finančno upravo Republike Slovenije. Prejeta sredstva mora vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva uveljavitve pravic do dneva vračila.

Če podjetje, ki je koristilo upravičenja po interventnih ukrepih, izplača poslovno uspešnost le zaposlenim (ne pa tudi poslovodstvu), mu ni potrebno vračati teh upravičenj (na podlagi 99. člena ZIUZEOP in 18. člena ZIUOOPE to ni razlog za vračanje).


Ali je potrebno v primeru izplačila dela plače za poslovno uspešnost vsem zaposlenim (tudi poslovodstvu) potrebno vračati sredstva, prejeta na podlagi naslednjih interventnih ukrepov: refundacije bolniških odsotnosti od prvega dne odsotnosti (PKP1) , oprostitev plačila prispevkov za PIZ za delavce, ki so delali med epidemijo (PKP1), povračila nadomestil plače zaradi karantene ali višje sile (vsi PKP-ji)?

Vračilo prejetih sredstev zaradi izplačila nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu se nanaša zgolj na sredstva prejeta in naslova čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa, ne pa tudi na povračila nadomestil plače iz naslova refundacije bolniških odsotnosti od prvega dne odsotnosti dalje/oprostitev plačila prispevkov za PIZ za delavce, ki so delali med epidemijo/ karantene ali višje sile. Prejetih sredstev iz naslova teh ukrepov ne bo potrebno vračati v primeru izplačevanja nagrad/poslovne uspešnosti poslovodstvu. To velja tudi v primeru izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev.

Ureditev v 99. členu je bila z novelo zakona (Uradni list RS, št. 61/20) spremenjena tako, da se ureditev vračila sredstev nanaša le na tista ravnanja delodajalca, na katera je imel možnost s svojim ravnanjem in načinom poslovanja vplivati. Zato zakon ne predvideva vračila zgoraj navedenih sredstev. Navajamo tudi pojasnilo FURS-a (11. vprašanje), ki pravi: »Ureditev v 99. členu se je z novelo ZIUZEOP (Uradni list RS, št. 61/20) spremenila tako, da za upravičene delodajalce, ki so uveljavili oprostitev plačila prispevkov PIZ od izplačanih plač, ni določeno vračilo oproščenih prispevkov. Navedeno pomeni, da tudi v primeru, da je od uveljavitve ZIUZEOP prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 oziroma za leto 2020 delodajalcu zneska oproščenih prispevkov ni treba vrniti (plačati).«

https://www.fu.gov.si/datoteka.php?src=fileadmin/Internet/Poslovni_dogodki/Vracila_upravicenj_DELODAJALCI_interventni_ukrepi.docx

Koristili smo ukrep po 65. členu ZIUZEOP – poroštvo. Kako je z izplačilom poslovne uspešnosti v tem primeru?

Skladno s tem členom Republika Slovenija kot porok odgovarja banki ali hranilnici iz prvega odstavka 2. člena Zakona o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOK) za izpolnitev obveznosti kreditojemalcev iz drugega odstavka 2. člena ZIUOPOK, ki na dan 31. decembra 2019 niso šteli za podjetja v težavah po pogojih, kot so opredeljeni v 18. točki 2. člena Uredbe Komisije 651/2014/EU, v višini:

-        25 % zneska odloženih obrokov obveznosti iz kreditnih pogodb, ki zapadejo v obdobju največ dvanajstih mesecev, za katerega je bil dogovorjen odlog, ali

-        50 % zneska odloženih obrokov obveznosti iz kreditnih pogodb, ki zapadejo v obdobju največ dvanajstih mesecev, za katerega je bil dogovorjen odlog v primeru kreditojemalcev, ki opravljajo dejavnost, za katero je bilo z vladnim ali občinskim odlokom določeno, da se opravljanje storitve oziroma prodaja blaga zaradi epidemije začasno prepove, in v primeru kreditojemalcev, ki so fizične osebe.

 

V skladu z 10. odstavkom 65. člena ZIUZEOP (PKP1) za kreditojemalca, ki je gospodarska družba, in mu je banka odobrila odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe v skladu z ZIUOPOK, velja za čas od vložitve vloge za odlog plačila obveznosti do prenehanja pravice banke do uveljavljanja pravice do poroštva prepoved izplačila dobička, nagrad za poslovno uspešnost članom poslovodstva in zaposlenim ter izplačevanja drugih finančnih obveznosti do nadrejenih oziroma povezanih družb ali lastnikov. Banka opozorilo o prepovedi izplačil v skladu s prejšnjim stavkom vključi v kreditno pogodbo ali v aneks k njej. Kršitev te prepovedi je razlog za prekinitev odloga plačila.

 

Omenjena določba torej časovno omejuje prepoved izplačila dobička, nagrad za poslovno uspešnost članom poslovodstva in zaposlenim ter izplačevanja drugih finančnih obveznosti do nadrejenih oziroma povezanih družb ali lastnikov za tiste kreditojemalce, ki so gospodarske družbe in jim je banka odobrila odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe skladno z ZIUOPOK. Prepoved velja od vložitve vloge za odlog plačila obveznosti do prenehanja pravice banke do uveljavljanja pravice do poroštva.



b) ZAČASNI OKVIR


V katerih primerih je ukrep delnega povračila namestila za čakanje na delo omejen z višino, ki jo določa Začasni okvir EK (1.800.000 EUR)?

Pri pomočeh, ki se dodelijo v skladu s točko 3.1 je ukrep omejen na 1.800.000 EUR. Posamezen subjekt po tej točki (3.1) prejme max. 1.800.000 EUR kot vsoto vseh pomoči po tej točki od 13. 3. 2020 naprej.

Pri PKP 3-5 se pomoči z naslova čakanja na delo ne vštevajo več v kvoto 1.800.000 EUR ampak se dodeljujejo v skladu s točko 3.10, kjer višina pomoči na podjetje ni omejena, pogoj je, da država podjetju ne sme kriti več kot 80% stroška dela.

PKP6-8 je obravnava povračila nadomestila za čakanje odvisna od višine povračila nadomestila:

·         povračilo nadomestila v višini 80% ni omejeno s skupnim zneskom 1.800.000 EUR prejetih sredstev;

povračilo nadomestila v višini 100% pa se izvaja skladno s točko 3.1 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči v podpro gospodarstvu ob izbruhu COVID-19; pri tem je pomembno, da skupni znesek javnih sredstev, prejetih skladno s točko 3.1 Sporočila Komisije Začasni okvir, ni presegel 1.800.000 eurov na posamezno podjetje.

Ministrstvo za finance: seznam vseh kriznih ukrepov, ki predstavljajo državno pomoč

Ali je ukrep fiksnih stroškov omejen z višino iz Začasnega okvirja EK?

Ukrep fiksnih stroškov se izvaja v skladu s točko 3.12 in točko 3.1 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči.

Za upravičence, ki so bili registrirani do 1. oktobra 2019, kritje nekritih fiksnih stroškov v upravičenem obdobju ne sme presegati najvišje pomoči skladno s točko 3.12 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1, sprememba UL C št. 112 I z dne 4. 4. 2020 str. 1, sprememba UL C št. 164 z dne 13. 5. 2020, str. 3, sprememba UL C 218 z dne 2. 7. 2020, str. 3 in sprememba UL C št. 340 I z dne 13. 10. 2020, str. 1), (v nadaljnjem besedilu tega poglavja: Sporočilo Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči). V tem primeru skupna pomoč ne sme presegati 10 milijonov EUR na podjetje.

Za upravičence, ki so bili registrirani od vključno 1. oktobra 2019 do 1. septembra 2020, nekriti fiksni stroški skupaj z ostalimi pomočmi ne smejo presegati najvišje pomoči skladno s točko 3.1 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči (tj. skupno 1.800.000 EUR)


Začasni okvir se je v januarju 2021 podaljšal in spremenil. Kaj po pomeni?

Evropska komisija je začasni okvir za državno pomoč, sprejet za podporo gospodarstvu ob izbruhu koronavirusa, podaljšala do 31. decembra 2021. Ob tem je tudi razširila področje njegove uporabe, saj je povišala zgornje meje, ki so v njem določene, in omogočila, da se do konca naslednjega leta nekateri vračljivi instrumenti pretvorijo v neposredna nepovratna sredstva.


Višje zgornje meje pomoči

Ob upoštevanju vztrajne gospodarske negotovosti ter podaljšanih vladnih ukrepov za omejitev gospodarske dejavnosti, s katerimi naj bi se zajezilo širjenje virusa, so se z današnjo spremembo prav tako povišale zgornje meje nekaterih ukrepov podpore, določene v začasnem okviru:

Kar zadeva omejene zneske pomoči, dodeljene na podlagi začasnega okvira, so se predhodne zgornje meje na podjetje dejansko podvojile (ob upoštevanju razpoložljivosti podpore de minimis). Nove zgornje meje znašajo 225 000 evrov na podjetje, dejavno na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov (prej 100 000 evrov), 270 000 evrov na podjetje, dejavno v sektorju ribištva in akvakulture (prej 120 000 evrov), in 1,8 milijona evrov na podjetje, dejavno v vseh drugih sektorjih (prej 800 000 evrov). Tako kot prej se lahko ta pomoč kombinira s pomočjo de minimis v višini do 200 000 evrov na podjetje (do 30 000 evrov na podjetje, dejavno v sektorju ribištva in akvakulture, in do 25 000 evrov na podjetje, dejavno v kmetijskem sektorju) v obdobju treh poslovnih let, če so izpolnjene zahteve ustrezne pomoči de minimis.

Za podjetja, ki jih je kriza zaradi koronavirusa še posebej prizadela in katerih izguba prometa v upravičenem obdobju znaša vsaj 30 % v primerjavi z istim obdobjem leta 2019, lahko država prispeva k delu fiksnih stroškov podjetij, ki jih ne krijejo njihovi prihodki, v znesku do 10 milijonov evrov na podjetje (prej 3 milijone evrov).


Celotno sporočilo:

https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_21_261



c) PODJETJE V TEŽAVAH


Kaj se smatra kot podjetje v težavah z vidika upravičenosti do interventnega ukrepa nekritih fiksnih stroškov?

Skladno s PKP6 se pomoč v obliki povračila nekritih fiksnih stroškov dodeli pravni ali fizični osebi, ki ni na dan 31. december 2019 podjetje v težavah skladno z 18. točko 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (Uredba Komisije 651/2014/EU).

Skladno z 18. točko 2. člena Uredbe „Podjetje v težavah“ pomeni podjetje, za katerega velja vsaj ena od naslednjih okoliščin:

(a) če je v primeru družbe z omejeno odgovornostjo (razen MSP, ki obstaja manj kot tri leta ali, za namene upravičenosti do pomoči za financiranje tveganja, MSP v 7 letih po njegovi prvi komercialni prodaji in ki je upravičeno do naložb v financiranje tveganja po skrbnem pregledu izbranega finančnega posrednika) zaradi nakopičenih izgub izginila več kot polovica vpisanega osnovnega kapitala. to je v primeru, ko nakopičene izgube, ki se odštejejo od rezerv (in vseh drugih elementov, ki se na splošno štejejo kot del lastnih sredstev družbe), povzročijo negativen kumulativni znesek, ki presega polovico vpisanega osnovnega kapitala. za namene te določbe se „družba z omejeno odgovornostjo“ nanaša predvsem na vrste podjetij iz priloge i k direktivi 2013/34EU evropskega parlamenta in sveta, „osnovni kapital“ pa vključuje po potrebi vse vplačane presežke kapitala;

(b) če je v primeru družbe, kjer vsaj nekaj članov nosi neomejeno odgovornost za dolg družbe (razen MSP, ki obstaja manj kot tri leta ali, za namene upravičenosti do pomoči za financiranje tveganja, MSP v 7 letih po njegovi prvi komercialni prodaji in ki je upravičeno do naložb v financiranje tveganja po skrbnem pregledu izbranega finančnega posrednika), zaradi nakopičenih izgub izginila več kot polovica njenega kapitala, kot prikazujejo računovodski izkazi družbe. za namene te določbe se „družba, kjer vsaj nekaj članov nosi neomejeno odgovornost za dolg družbe“ nanaša predvsem na vrste podjetij iz priloge ii k direktivi 2013/34/EU;

(c) če je podjetje v kolektivnem postopku zaradi insolventnosti ali če v skladu z nacionalno zakonodajo izpolnjuje merila za uvedbo kolektivnega postopka zaradi insolventnosti na zahtevo njegovih upnikov;

(d) če je podjetje prejelo pomoč za reševanje in posojila še ni vrnilo ali prekinilo jamstva ali če je podjetje prejelo pomoč za reševanje in je še vedno predmet načrta prestrukturiranja;

(e) če je v primeru podjetja, ki ni MSP, v zadnjih dveh letih:

(1) knjigovodsko razmerje med dolgovi in lastnim kapitalom večje od 7,5 in

(2) razmerje med dobičkom podjetja pred obrestmi in davki (EBIT) in kritjem obresti nižje od 1,0.

V izvlečku 18. točke uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 je povsod omenjena družba ter osnovni kapital, zato se je pojavil dvom, ali vsa ta pravila veljajo tudi za samostojne podjetnike ali so kriteriji drugačni. S tem vprašanjem smo se obrnili na MF, kjer so nam pojasnili slednje:

»točki a) in b) 18. točke Uredbe 651/2014 (GBER) se za s.p. ne uporabljata, saj s.p. ne sodi v kategorijo družb, ki so navedene v Prilogi I ali II k Direktivi 2013/34 EU (družbe z omejeno odgovornostjo (delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo, komanditna delniška družba) ali družbe z neomejeno odgovornostjo (družba z neomejeno odgovornostjo, komanditna družba)). Glejte še pojasnilo Evropske komisije:

“Points a and b are only applicable in case of a particular company form (for instance for point b as laid down in the Directive, it would apply to the following: “družba z neomejeno odgovornostjo, komanditna družba;”). So unless “the sole proprietors” have any of these company forms, those provisions would not apply to them.”.

Insolventnost (točka c) 18. točke GBER) se v skladu z nacionalno zakonodajo presoja na podlagi 14. člena Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. V primeru, da ima s.p. negativen kapital, je skladno s prvo točko tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP izpolnjena domneva o dolgoročni plačilni nesposobnosti.

Točka 3.12 Začasnega okvira resda določa, da se pomoč lahko dodeli mikro ali malim podjetjem (v smislu Priloge I GBER), ki so bila v težavah že 31. decembra 2019, če v skladu z nacionalno zakonodajo niso v kolektivnem postopku zaradi insolventnosti in niso prejela pomoči za reševanje ali prestrukturiranje. Vendar tretja alineja prvega odstavka 109 člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 te izjeme ne vključuje. Določa namreč le, da je do pomoči upravičen tisti, ki na dan 31. december 2019 ni podjetje v težavah skladno z 18. točko 2. člena GBER.«


lock

Zaklenjena vsebina

Vsebine in dodatne informacije so dostopne samo članom oz. registriranim uporabnikom.

Za ogled vsebine se prijavite (prijavno okno je na dnu te strani).