Ukrep je v celoti urejen v Zakonu o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (#PKP3) in se vsebinsko ne spreminja s PKP7. Ukrep delnega subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa je veljal še po ZIUOPPE do 31.12. 2020. S sklepom Vlade je bil podaljšan do 30.06. 2021. Vsa vprašanja in odgovori v povezavi s skrajšanim delovnim časom in uveljavljanju subvencij zanj, se zato nanašajo na vsebine, ki se urejene že s PKP3.
Uveljavljanje povračila za delo s skrajšanim delovnim časom poteka preko Zavoda za zaposlovanje v elektronski obliki; Zavod je tudi izdal natančna navodila za delodajalce v zvezi s postopkom uveljavljanja subvencije. Navodila so objavljena na https://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/ugodnosti_pri_zaposlovanju/intukrep-skrajsani-delovni-cas. Vlogo za dodelitev subvencije je potrebno oddati najpozneje v 15 dneh po odreditvi skrajšanega delovnega časa, najpozneje pa do 10. 6. 2021.Če delodajalec zaposlenega, za katerega uveljavlja subvencijo za skrajšani delovni čas, pozove k opravljanju dela s polnim delovnim časom, mora o tem predhodno obvestiti Zavod za zaposlovanje.
V drugem odstavku 18. člena ZIUOOPE je določeno, da delodajalec v obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem obdobju ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil subvencije po tem zakonu ali ZIUZEOP (povračilo nadomestila za čakanje na delo).
ZIUOOPE ne določa prepovedi odpuščanja delavcev iz razloga nesposobnosti. V času teka odpovednega roka odreditev dela s skrajšanim delovnim časom ni možna.
V drugem odstavku 18. člena ZIUOOPE je določeno, da delodajalec ne sme v obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem obdobju:
- začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom ali
- odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov.
Delodajalec pa lahko odpove pogodbo o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil subvencije po tem zakonu ali ZIUZEOP (kršitev prepovedi odpuščanja).
ZIUOOPE ne prepoveduje odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga za delavce, za katere delodajalec ne uveljavi subvencije, razen če bi šlo za večje število delavcev. Kdaj gre za odpoved večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, določa 98. člen Zakona o delovnih razmerjih.
ZDR-1 v 98. členu določa, da gre za odpoved večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov v primeru, da delodajalec ugotovi, da bo zaradi poslovnih razlogov postalo nepotrebno delo v obdobju 30 dni:
· najmanj 10 delavcev pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 20 in manj kot 100 delavcev,
· najmanj 10 odstotkov delavcev pri delodajalcu, ki zaposluje najmanj 100, vendar manj kot 300 delavcev,
· najmanj 30 delavcev pri delodajalcu, ki zaposluje 300 ali več delavcev,
· je dolžan izdelati program razreševanja presežnih delavcev.
Če se delodajalec odloči za uvedbo krajšega polnega delovnega časa namesto 40 ur na teden v trajanju 36 ur na teden, gre še vedno za poln delovni čas, skladno z 143. členom ZDR-1. Pri tem znesek osnovne plače zaposlenih ostane nespremenjen, prav tako obseg vseh ostalih pravic.
Tudi v primeru krajšega polnega delovnega časa v trajanju 36 ur je mogoče uveljavljati ukrep skrajšanega delovnega časa s subvencioniranjem. Po 11. členu ZIUOOPE mora biti izpolnjen pogoj, da:
- ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, na način,
- da delodajalec delavcu zagotavlja delo vsaj za 20 ur tedensko, skladno z zakonskim pogojem
V primeru, da se polni delovni čas skrajša na 36 ur tedensko, mora delež delovnega časa vseeno obsegati najmanj 20 ur tedensko in ne 18 ur tedensko.
V skladu s 17. členom ZIUOOPE subvencija za ohranitev zaposlitve znaša 448 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 20 do vključno 24 ur tedensko.
Delavcu mora biti v času izvajanja ukrepa zagotovljena enaka osnovna plača, hkrati pa ohrani obseg vseh pravic v enakem obsegu – iz delovnega razmerja, iz naslova socialnih zavarovanj in pokojninske dobe.
V primeru, da polni delovni čas obsega 36 ur tedensko, mora delež delovnega časa v primeru izvajanja tega ukrepa vseeno obsegati najmanj 20 ur tedensko in ne 18 ur tedensko. V 18. členu ZIUOOPE je določeno, da je višina subvencije za delavca, ki dela od 20 do 24 ur tedensko 448€ mesečno.
Delodajalec delavcu odredi čakanje na delo v deležu od 5 do 20 ur tedensko, za katerega lahko uveljavlja delno povračilo nadomestila plače zaradi odreditve dela s skrajšanim delovnim časom, določeno s tem zakonom.
ZIUOOPE v 11. členu navaja, da delodajalec, ki delavcu zagotavlja delo za vsaj polovični delovni čas, lahko zaradi povračila izplačanega nadomestila plače za preostali del delovnega časa do polnega delovnega časa, za katerega je delavcu odrejeno čakanje na delo v deležu od 5 do 20 ur tedensko, uveljavlja delno povračilo nadomestila plače zaradi odreditve dela s skrajšanim delovnim časom.
ZIUOOPE v 18. členu določa subvencijo v višini 224 eur mesečno za tiste delavce, ki imajo skrajšani delovni čas v obsegu od 30 ur do vključno 34 ur tedensko.
Delodajalec na podlagi ZIUOOPE pisno odredi delavcu delo s skrajšanim delovnim časom. V pisnem napotilu med drugim določi:
- obseg skrajšanega delovnega časa,
- čas trajanja dela s skrajšanim delovnim
- razporeditev delovnega časa ali način razporeditve delovnega časa (lahko tudi opisno).
Glede na zakon je torej določeno:
- razporeditev delovnega časa je odvisna od odredbe oziroma pisne napotitve na skrajšani delovni čas,
- delodajalec pa v obdobju prejemanja subvencije ne sme odrejati nadurnega dela, neenakomerno razporediti ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom.
Delavec opravlja delo na način, kot je določen v pisni odredbi, delovnega časa tem delavcem pa ni možno neenakomerno razporediti ali prerazporediti drugače od odredbe. Če delodajalec to želi, je treba bodisi pozvati delavce nazaj za polni delovni čas oziroma določiti nove odredbe.
V primeru, da bo takšen obseg dela in razporeditev, kot ste jo opisali, opredeljena v odredbi, se delo v okviru ukrepa delnega subvencioniranja skrajšanega delovnega časa na takšen način lahko opravlja.
Bodite pozorni, da morate delavcu zagotavljati delu najmanj v obsegu 20 ur na teden.
Delodajalec pisno odredi delavcu delo s skrajšanim delovnim časom, v katerem določi obseg skrajšanega dela, ki ne sme biti krajši od polovice polnega delovnega časa, čas trajanja dela s skrajšanim delovnim časom, razporeditev delovnega časa ali način razporeditve delovnega časa, čas trajanja odmora med delom, višino povračila stroškov v zvezi z delom, možnost in način poziva delavcu, da delo ponovno opravlja s polnim delovnim časom ter višino nadomestila plače (četrti odstavek 14. člena ZIUOOPE).
Obseg delovnega časa je glede na smiselno uporabo 143. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) v ukrepu delnega subvencioniranja skrajšanja polnega delovnega časa določen v tedenskem obsegu, zato je z odredbo na ravni enega tedna delo lahko odrejeno tudi na nek način neenakomerno (manj dni in več ur ali te porazdeliti različno glede na dneve, kot je imel delavec pred odredbo) in takšne razporeditve ne moremo šteti kot neenakomerne.
Glede na to, da se subvencija v skladu s 17. členom ZIUOOPE delodajalcu izplačuje mesečno, tj. za pretekli mesec glede na obseg skrajšanega delovnega časa, za katerega delodajalec delavcu zagotavlja delo v skladu s pisno odredbo, je glede na takšno zakonsko ureditev s pisno odredbo tedenski obseg zagotovljenega dela konkretnega delavca lahko razporejen tudi neenakomerno na način, da se tedenski obseg delovnega časa izravna v obdobju meseca, za katerega delodajalec tudi uveljavlja subvencijo. Ob tem je pomembno, da se s takšnim načinom razporejanja skrajšanega delovnega časa odredi skrajšani delovni čas samo tistim delavcem, katerim zaradi narave delovnega mesta oz. vrste dela ni mogoče razporediti skrajšanega delovnega časa v enakomernem tedenskem obsegu zagotavljanja dela, hkrati pa mora biti v odredbi določena razporeditev delovnega časa oz. način razporeditve delovnega časa na določen način, da je za referenčno obdobje enega meseca vnaprej razvidno, katere dneve ima delavec delovno obveznost in v kakšen obsegu (tj. koliko ur).
Povzeto po mnenju MDDSZ: https://www.gov.si/novice/2020-06-29-razporejanja-skrajsanega-delovnega-casa/
Ne, tudi delavcem, ki v skladu s pogodbo o zaposlitvi delajo v neenakomerno razporejenem delovnem času, se bo lahko odredilo delo s skrajšanim delovnim časom ter zaprosi za subvencijo.
Delodajalec na podlagi ZIUOOPE pisno odredi delavcu delo s skrajšanim delovnim časom. V pisnem napotilu med drugim določi:
- obseg skrajšanega delovnega časa, ki ne sme biti krajši od polovice polnega delovnega časa,
- čas trajanja dela s skrajšanim delovnim časom in
- razporeditev delovnega časa ali način razporeditve delovnega časa.
Razporeditev delovnega časa je torej odvisna od odredbe oziroma pisne napotitve na skrajšani delovni čas. Delavec opravlja delo na način, kot je določen v pisni odredbi, delovnega časa tem delavcem pa ni možno neenakomerno razporediti ali prerazporediti drugače od odredbe. Če delodajalec to želi, je treba bodisi pozvati delavce nazaj za polni delovni čas oziroma določiti nove odredbe.
Delodajalec lahko uporabi oba ukrepa sočasno in prejme sredstva (povračilo nadomestila plače za delavce na čakanju in subvencija iz naslova skrajšanega polnega delovnega časa) hkrati. Vendar pa mora izpolnjevati pogoje, ki so določeni za vsak ukrep posebej.
Vpis ur v evidenco je predpisan tako, da je delodajalec dolžan voditi evidenco o izrabi delovnega časa delavca, ki mu odredi delo s skrajšanim delovnim časom na način, da je iz nje razviden čas prihoda in odhoda z dela. Ta se mora vpisati v evidenco o izrabi delovnega časa ob dejanskem prihodu in dejanskem odhodu delavca z dela.
Vsebine evidenc in proces evidentiranja določa Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 40/06). Po tem zakonu so evidence delovnega časa ene od evidenc, ki so jih dolžni delodajalci tudi sicer voditi za svoje zaposlene.
Šteje se, da je potrebno upoštevati pri delodajalcu uveljavljen oz. veljaven način evidentiranja, ki zagotavlja objektivne podatke. To je registrirna ura ali drug podoben način registriranja. Vpis ur dejanske prisotnosti v evidenco bo sestavni del vloge za odobritev subvencije.
Če delodajalec ne vodi evidence delovnega časa skladno s tem ukrepom, mora prejeta sredstva z zakonitimi zamudnimi obrestmi v celoti vrniti.
Če bi mesec dni po vloženi vlogi delodajalec lahko zagotavljal le še 24 ur dela tedensko, bi moral delavcem vročiti nove odreditve in pred tem opraviti s sindikati novo posvetovanje in ga predložiti zavodu obenem z novo vlogo.
ZIUOOPE navaja, da ko se spremenijo okoliščine odreditve dela s skrajšanim delovnim časom, zlasti obseg dela s skrajšanim delovnim časom, število zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno (navzgor ali navzdol), in trajanje odreditve, ki so bile podlaga za sprejetje odločitve, je treba opraviti novo posvetovanje in ga ponovno predložiti Zavodu kot sestavni del nove vloge.
Zadržani smo do možnosti rešitve, ki jo navajate: da delavec sploh ne bi hodil v službo, po predlaganem modelu bi za 4 ure na dan bil doma (tako bi si nabral minus ure), za 4 ure na dan pa bi bil na čakanju. Pri ukrepu skrajšanega polnega delovnega časa gre za kombinacijo dela in čakanja. Ta kombinacija je definirana na teden dni, kar pomeni, da ju lahko prerazporejamo in kombiniramo znotraj tedna dni. Nikakor pa ni sprejemljivo, da bi delavec sploh ne hodil v službo in si s tem nabiral minus ure, ne znotraj tega tedna ne za daljše obdobje. Ta model je vprašljiv zlasti v primeru, ko delavec zamenja delodajalca in bi mu ostal neoddelan znesek minus ur za nazaj, gre torej za nerealno stanje.
Menimo, da bi bil v tem primeru bi bil bolj primeren ukrep čakanje na delo, saj odraža realno dejansko stanje.
ZUIOOPE je zelo jasen glede tega, da je potrebno pred sprejetjem odločitve o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom organizirati posvetovanje s sindikati pri delodajalcu:
- o obsegu dela s skrajšanim delovnim časom,
- številu zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, in
- trajanju odreditve (časovno trajanje ukrepa od njegove uvedbe do zaključka).
ZIUOOPE izrecno navaja, da če se spremenijo okoliščine odreditve dela s skrajšanim delovnim časom, zlasti obseg dela s skrajšanim delovnim časom, število zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno (navzgor ali navzdol), in trajanje odreditve, ki so bile podlaga za sprejetje odločitve, je treba opraviti novo posvetovanje z delavskimi predstavništvi.
Na to vprašanje odgovorimo z besedilom zakona, ki navaja, da se delodajalcu dodeli subvencija na podlagi vloge za dodelitev subvencije, ki jo skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev ki jih določa zakon, vloži pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje najpozneje v 15 dneh po odreditvi skrajšanega delovnega časa. Na tej podlagi se sklene pogodba med delodajalcem in zavodom.
Zakon torej govori o eni pogodbi, kar tehnično pomeni, da bo sledil na podlagi vsake vložene vloge tudi sklep in nova pogodba. Seveda je mogoča tudi izvedba na tak način, da se za vsak mesec sklepajo aneksi k glavni pogodbi. Za določitev procedure in med drugim tudi opredelitev, ali se bodo sklepale pogodbe ali aneksi k osnovni pogodbi, je pristojen Zavod za zaposlovanje, ki vloge zbira, o njih odloča in se z njim tudi sklepa pogodba o sofinansiranju. Menimo, da ne glede na to, kateri pristop bo izbran, delodajalec ne bo v slabšem položaju glede uveljavljanja subvencije.
Subvencija se delodajalcu v vsakem primeru izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, najpozneje v 30 dneh po podpisu pogodbe.
Po izrecni določbi 14.člena ZIUOOPE delavec, ki mu je začasno odrejeno delo s skrajšanim polnim delovnim časom, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot da bi delal polni delovni čas, razen tistih, ki so drugače urejene z interventnim zakonom.
V skladu z s tem zakonom ima delavec v času začasno odrejenega dela s skrajšanim delovnim časom:
- pravico do plačila za delo v času, ko dejansko dela,
- za čas do polnega delovnega časa, ko v okviru odrejenega skrajšanega delovnega časa ne dela, pravico do nadomestila plače, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga,
- pravico do odmora med delovnim časom v sorazmerju s časom, prebitim na delu,
- obveznost, da na zahtevo delodajalca opravlja delo s polnim delovnim časom.
Če je delavec v času začasno odrejenega dela s skrajšanim delovnim časom odsoten z dela, v skladu z ZDR-1, ima mesečno pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, pri čemer se upošteva delovna obveznost delavca, kot je določena s pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas.
Delodajalec pisno odredi delavcu delo s skrajšanim delovnim časom. V pisnem napotilu določi:
- obseg skrajšanega delovnega časa, ki ne sme biti krajši od polovice polnega delovnega časa,
- čas trajanja dela s skrajšanim delovnim časom,
- razporeditev delovnega časa ali način razporeditve delovnega časa,
- čas trajanja odmora med delom,
- višino povračila stroškov v zvezi z delom,
- možnost in način poziva delavcu, da delo ponovno opravlja s polnim delovnim časom ter
- višino nadomestila plače za delež delovnega časa, ko delavec ne dela.
Delavec se lahko v času odrejenega skrajšanega delovnega časa prijavi v evidenco iskalcev zaposlitve in se lahko vključi v ukrepe, ki se zagotavljajo prijavljenim iskalcem zaposlitve.
Glede odmora za malico velja po 158. členu ZDR-1, da ima med dnevnim delom delavec, ki dela polni delovni čas, pravico do odmora, ki traja 30 minut. Delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s 65. ali 67. členom tega zakona (delavci po posebnih zakonih, ki delajo del delovnega časa, priznane so pa jim pravice kot da delajo poln delovni čas) vendar najmanj štiri ure na dan, ima pravico do odmora med dnevnim delovnim časom v sorazmerju s časom, prebitim na delu, torej ima pravico do polovice tridesetminutnega odmora. Pri tem je treba upoštevati, da se odmor lahko določi šele po eni uri dela in najkasneje eno uro pred koncem delovnega časa ter da se čas odmora med dnevnim delom všteva v delovni čas.
Z ZUIOOPE se ureja možnost odreditve dela s skrajšanim delovnim časom ob hkratni delni napotitvi na začasno čakanje na delo delavca, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, na način, da delodajalec delavcu zagotavlja delo vsaj za polovični polni delovni čas (v nadaljnjem besedilu: odreditev dela s skrajšanim delovnim časom). Tak delavec torej ima pravico do odmora v trajanju 15 minut. V primeru, da se zagotavlja vsaj polovica delovnega časa na dan, delavcu pripada odmor v trajanu 15 minut.
Delodajalec delavcu odredi delo s skrajšanim polnim delovnim časom v pisni obliki. V pisnem napotilu določi:
- obseg skrajšanega delovnega časa, ki ne sme biti krajši od polovice polnega delovnega časa,
- čas trajanja dela s skrajšanim delovnim časom,
- razporeditev delovnega časa ali način razporeditve delovnega časa,
- čas trajanja odmora med delom,
- višino povračila stroškov v zvezi z delom,
- možnost in način poziva delavcu, da delo ponovno opravlja s polnim delovnim časom ter
- višino nadomestila plače za delež delovnega časa, ko delavec ne dela.
Pisna odredba o skrajšanem polnem delovnem času mora obsegati podatek, ki navaja razporeditev delovnega časa ali način razporeditve delovnega časa. V času izdaje odredbe mora ta način razporeditve biti znan in se mora odredba nanj sklicevati. Če tega podatka ne obsega, pomeni, da razporeditev delovnega časa z odredbo ni opredeljena.
Vzorec pisne odredbe o skrajšanem polnem delovnem času je v rubriki »vzorci«.
Menimo, da je glede na ZIUOOPE smiselno, da zaradi uveljavljanja subvencije navedete obseg ur ki jih zagotavljate, lahko tudi v razponu, kot jih zakon navaja v 17. členu. Taka določba olajša opredelitev zneska subvencije. Po strogi interpretaciji zakona tedenski obseg dela med tedni ne more variirati; lahko pa je v vsakem tednu drugače razporejen. Po našem mnenju zadošča, da je v odredbi zapisano, da se bo delo odvijalo od ponedeljka do petka, po tedenskem razporedu.
Pričakujemo mnenje MDDSZ, s katerim bodo podali usmeritve glede razumevanja razporejanja delovnega časa v času odredbe za delo s skrajšanim delovnim časom glede na trajanje posameznega referenčnega obdobja (teden, mesec).
Po izrecni določbi 15.člena ZIUOOPE delavca, ki je upravičen do dela s krajšim delovnim časom in prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu, delodajalec ne sme napotiti na delo s skrajšanim delovnim časom.
Načeloma bi delodajalec lahko takemu delavcu odredil čakanje na delo za ta čas, ko zanj ni dela ali mu omogočil koriščenje letnega dopusta. Odreditev letnega dopusta ni dopustna, saj je za njegovo koriščenje potreben dogovor med delavcem in delodajalcem.
Navedba glede povračil stroškov je sestavni del odredbe. Zadošča, da v odredbi navedete, na podlagi česa bo temeljilo izplačilo povračil stroškov v zvezi z delom. Podlaga je KP dejavnosti in podjetniška KP ali akt delodajalca. Če KP dejavnosti, ki zavezuje delodajalca, ni, je potreben poseben dogovor o kritju teh stroškov. Sicer se podlage za obračun teh stroškov z izdajo odredbe ne spremenijo, saj interventna zakonodaja ne posega v kolektivne pogodbe in pravice, ki jih te določajo.
V 14.členu ZIUOOPE navaja, da ima delavec v skladu s tem zakonom v času začasno odrejenega dela s skrajšanim delovnim časom:
- pravico do plačila za delo v času, ko dejansko dela,
- za čas do polnega delovnega časa, ko v okviru odrejenega skrajšanega delovnega časa ne dela, pravico do nadomestila plače, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga,
- pravico do odmora med delovnim časom v sorazmerju s časom, prebitim na delu,
- obveznost, da na zahtevo delodajalca opravlja delo s polnim delovnim časom.
To pomeni, da za delež, ko dejansko dela, delavec prejme sorazmeren del plače, ki se obračuna na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Gre za osnovno plačo, povečano za vse dodatke ter tudi del plače iz naslova stimulacije in poslovne uspešnosti, če je tako dogovorjeno, po 126. členu ZDR-1.
Za čas do polnega delovnega časa, ko v okviru odrejenega skrajšanega delovnega časa delavec ne dela (je na čakanju), ima pravico do nadomestila plače, kot je določeno z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga (čakanja na delo). Po 2. odstavku 138.člena ZDR-1 v primeru čakanja na delo delavcu pripada nadomestilo plače v višini 80 odstotkov osnove iz sedmega odstavka 137. člena ZDR-1. Ta določa nadomestilo v v višini njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. V plačo se vštevajo vse njene sestavine. Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.
Delavcu pripada tudi pravica do plačila kot da bi delal za 15 minut odmora.
Kakšen vzorec odredbe za skrajšanje polnega delovnega časa nam priporočite?
V rubriki »vzorci« najdete vzorec, ki vsebuje vse sestavine skladno z zakonom.
Lahko ga sicer prilagodite, vendar je potrebno, da ima odredba vsebine, ki jih navaja 4. odstavek 14. člena ZUIOOPE, da predstavlja podlago za uveljavitev subvencije.
Po zadnjem odstavku 28. člena ZIUOOPE mora delodajalec, ki je prejel subvencijo na podlagi tega zakona, v primeru, da je od uveljavitve tega zakona, torej od 31.5.2020 dalje, prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 oziroma za leto 2020, o tem seznaniti Finančno upravo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS). Prejeta sredstva mora vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva prejema subvencije do dneva vračila.
Če gre za izplačilo iz leta 2019 in pred uveljavitvijo zakona, tako izplačilo ni sankcionirano z 28. členom ZIUOOPE.
Pri tem vas opozarjamo na učinkovanje 99. člena ZIUZOP v času do 31.5.2020, če ste koristili ukrepe po tem zakonu (povračilo nadomestil za čakanje, oprostitev prispevkov,….).
V skladu z ZIUOOPE morajo delodajalci v treh delovnih dneh od takrat, ko zaposlenim odredijo delo s skrajšanim delovnim časom, na ZRSZ poslati obvestilo po elektronski pošti na naslov: obvestilacas@ess.gov.si. Obvestilo naj vsebuje naslednje podatke: naziv in MŠO delodajalca, število zaposlenih, ki jim je bilo odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom, in datum odreditve takšnega dela. Dokazilo o poslanem obvestilu je obvezna priloga k vlogi za dodelitev subvencije (zato naj si ga delodajalec shrani).
Pravico do subvencije lahko uveljavlja delodajalec, ki:
– je pravna ali fizična oseba in ki je bil v Poslovni register Slovenije vpisan pred 13. marcem 2020 ter zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas in
– po njegovi oceni najmanj 10 % zaposlenim mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 % dela.
Do subvencije niso upravičeni neposredni ali posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 50 %.
Delodajalec lahko posameznemu delavcu, s katerim ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, odredi delo s skrajšanim delovnim časom do 30.6.2021.
Delavec v času začasno odrejenega dela s skrajšanim delovnim časom prejme :
– plačilo za delo za čas, ko dejansko dela,
– za čas do polnega delovnega časa, ko ne dela, pa nadomestilo plače, kot je določeno s 138. členom ZDR-1 za čakanje na delo (80% osnove, ki jo predstavlja povprečje delavčevih plač zadnjega trimesečja).
Če je delavec v času začasno odrejenega dela s skrajšanim delovnim časom odsoten z dela v primerih, določenih z ZDR-1, ima mesečno pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, pri čemer se upošteva delovna obveznost delavca, kot je določena s pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas. Osnova za višino nadomestila plače se določi glede na plačo, ki bi jo delavec prejel, kot če bi delal polni delovni čas.
Subvencija, ki jo prejme delodajalec, znaša:
– 448 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 20 do vključno 24 ur tedensko,
– 336 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 25 do vključno 29 ur tedensko,
– 224 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 30 do vključno 34 ur tedensko,
– 112 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu 35 ur tedensko.
Če je delavec odstoten z dela, se subvencija sorazmerno zmanjša.
Subvencija se delodajalcu izplačuje mesečno, najpozneje v 30 dneh po podpisu pogodbe z Zavodom RS za zaposlovanje.
Delodajalcu se dodeli subvencija na podlagi vloge za dodelitev subvencije, ki jo skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka 12. člena vloži pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje najpozneje v 15 dneh po odreditvi skrajšanega delovnega časa.
Delodajalec vlogi priloži:
– dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka 12. člena tega zakona,
– podpisano izjavo, s katero se zaveže, da v obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem obdobju ne bo kršil prepovedi odpuščanja iz drugega odstavka 18. člena tega zakona,
– soglasje za objavo podatkov iz 20. člena tega zakona.
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje o vlogi odloči s sklepom v 15 dneh od prejema vloge. Zoper sklep ni pritožbe, možen pa je upravni spor.
Delodajalec na podlagi sklepa iz prejšnjega odstavka z Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje sklene pogodbo o subvencioniranju, v kateri se določijo medsebojna razmerja, obveznosti in odgovornosti pogodbenih strank.
Pogodba mora zlasti vsebovati:
- predmet,
- višino,
- način izplačila subvencije,
- pogoje in način vračila subvencije,
- čas prejemanja subvencije,
- spremljanje, poročanje,
- sankcije za kršitve ter nadzor nad izvajanjem.
Subvencija se delodajalcu izplačuje mesečno, najpozneje v 30 dneh po podpisu pogodbe z Zavodom RS za zaposlovanje.
Pravilnik o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov določa slednje.
Neposredni uporabniki državnega oziroma občinskih proračunov so:
1. državni ter občinski organi in organizacije, vključno z občinsko upravo, ki so ustanovljeni z zakonom, občinskim odlokom ali drugim pravnim aktom (5. in 6. točka prvega odstavka 3. člena zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02; v nadaljnjem besedilu: ZJF) in
2. ožji deli občin, ki so pravne osebe (prvi odstavek 1. člena ZJF).
Posredni uporabniki državnega ali občinskega proračuna so pravne osebe:
1. ki so organizirane v pravno organizacijski obliki javni zavod, javna agencija ali javni sklad
2. katerih ustanovitelj in lastnik je država oziroma občine
3. ki izvajajo javno službo, dejavnost v javnem interesu ali druge naloge, s katerimi se izvajajo javne funkcije in
4. ki sredstva za financiranje pridobivajo iz državnega ali občinskih proračunov, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ali Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in drugih virov.
Kot posredni uporabniki se obravnavajo tudi:
1. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije;
2. javni zavodi, javne agencije ter javni skladi, katerih ustanovitelji so posredni uporabniki;
3. samoupravne narodnostne skupnosti in
4. kmetijskogozdarska zbornica ter javni zavodi, katerih ustanovitelj je Kmetijskogozdarska zbornica.
Kot posredni uporabnik državnega ali občinskega proračuna se ne šteje pravna oseba, ki je organizirana kot delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo, javni gospodarski zavod, ali v drugi pravnoorganizacijski obliki, čeprav ima v firmi besedo zavod, sklad ali agencija.
Uprava Republike Slovenije za javna plačila vodi register neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov. Register se nahaja na naslednji povezavi: https://www.ujp.gov.si/dokumenti/dokument.asp?id=127
V kolikor se pravna oseba ne nahaja v Registru proračunskih uporabnikov, ocenjujemo, da ne sodi med izjeme po prvi aleliji prvega odstavka 22. člena.
Podrobnejše pojasnilo glede razporejanja delovnega časa v okviru ukrepa delnega subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa po ZIUOOPE je zapisano v mnenju Ministrstva za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti. Spodaj mnenje povzemamo.
Obseg delovnega časa je glede na smiselno uporabo 143. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) v ukrepu delnega subvencioniranja skrajšanja polnega delovnega časa določen v tedenskem obsegu, zato je z odredbo na ravni enega tedna delo lahko odrejeno tudi na nek način neenakomerno (manj dni in več ur ali te porazdeliti različno glede na dneve, kot je imel delavec pred odredbo) in takšne razporeditve ne moremo šteti kot neenakomerne.
Glede na to, da se subvencija v skladu s 17. členom ZIUOOPE delodajalcu izplačuje mesečno, tj. za pretekli mesec glede na obseg skrajšanega delovnega časa, za katerega delodajalec delavcu zagotavlja delo v skladu s pisno odredbo, je glede na takšno zakonsko ureditev s pisno odredbo tedenski obseg zagotovljenega dela konkretnega delavca lahko razporejen tudi neenakomerno na način, da se tedenski obseg delovnega časa izravna v obdobju meseca, za katerega delodajalec tudi uveljavlja subvencijo. Ob tem je pomembno, da se s takšnim načinom razporejanja skrajšanega delovnega časa odredi skrajšani delovni čas samo tistim delavcem, katerim zaradi narave delovnega mesta oz. vrste dela ni mogoče razporediti skrajšanega delovnega časa v enakomernem tedenskem obsegu zagotavljanja dela, hkrati pa mora biti v odredbi določena razporeditev delovnega časa oz. način razporeditve delovnega časa na določen način, da je za referenčno obdobje enega meseca vnaprej razvidno, katere dneve ima delavec delovno obveznost in v kakšen obsegu (tj. koliko ur).
Povezava: https://www.gov.si/novice/2020-06-29-razporejanja-skrajsanega-delovnega-casa/
Ukrep delnega subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa velja še po ZIUOPPE do 31.12. 2020. Vlada je s sklepom podaljšala izvajanje tega ukrepa do 30.6.2021.
Obračun in uveljavljanje subvencije iz tega naslova se ni spremenil in poteka tako, kot je potekalo do uveljavitve PKP5.
Tako pri skrajšanem polnem delovnem času ni dovoljeno delodajalcu, da organizira delo z neenakomerno porazdelitvijo delovnega časa. Pri kombinaciji skrajšanega polnega delovnega časa za npr. 50 % v delovnem tedniku lahko kombinira z ukrepom čakanja na delo. V primeru praznika ima delavec lahko opredeljeno redno delo, obračuna se mu delo na praznik in dodatek za delo na praznik za toliko ur, kot jih je opravil. V primeru, da dela na praznik nima po urniku, mu pripada 100 % nadomestilo za toliko ur, kot ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi (polni delovni čas 8 ur). Višina nadomestilo za praznik se določi v skladu z ZDR-1, ki pravi, da delavcu pripada nadomestilo plače v višini njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti v višini 100 %.
Subvencija delodajalcu za ohranitev zaposlitve znaša po ZIUOPPE še vedno:
- 448 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 20 do vključno 24 ur tedensko,
- 336 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 25 do vključno 29 ur tedensko,
- 224 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 30 do vključno 34 ur tedensko,
- 112 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu 35 ur tedensko.
Znesek sorazmerne višine mesečne subvencije se izračuna po formuli:
|
vrednost subvencije (glede na odrejeni obseg skrajšanega delovnega časa)
|
x
|
število delovnih dni na skrajšanem delovnem času (od št. delovnih dni v mesecu se odšteje št. dni odsotnosti)
|
Sorazmerni del =
|
število delovnih dni v mesecu
|