Za dneve, ko se delavec vrne na delo na zahtevo delodajalca, prejema plačo, saj opravlja svoje delovne obveznosti. Za te dni je upravičen tudi do povračila stroškov za malico in za prevoz na delo ter z dela. Delodajalec mora o prekinitvi čakanja na delo predhodno obvestiti Zavod za zaposlovanje. Predhodno pomeni, da delodajalec zavod obvesti najkasneje z odredbo o vpoklicu delavca na delo, ki jo v vednost prejme tudi zavod.
Pravico do ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo po PKP8 lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, registriran najpozneje na dan 31. december 2020, ki delavcem začasno ne more zagotavljati dela zaradi epidemije ali posledic epidemije, razen:
- neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2020 višji od 70 odstotkov,
- delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti in ima več kot 10 zaposlenih na dan 31. december 2020,
- tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.
Do ukrepa iz prejšnjega odstavka so upravičeni tudi tisti delodajalci, ki ne izpolnjujejo in ne dosežejo pogoja iz tretjega odstavka tega člena in imajo status humanitarne organizacije po Zakonu o humanitarnih organizacijah ali status invalidske organizacije po Zakonu o invalidskih organizacijah.
Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2021 zaradi epidemije ali posledic epidemije upadli za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019 oziroma 2020. Če niso poslovali v celotnem letu 2019, 2020 oziroma 2021, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki so se jim po njihovi oceni povprečni mesečni prihodki v letu 2021 zaradi epidemije ali posledic epidemije znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019, 2020 oziroma 2021. Prihodki so čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.
Če pogoji ob predložitvi letnih poročil za leto 2021 ne bodo doseženi, upravičenec vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa. Če vlogo vloži delodajalec, registriran po 31. decembru 2020, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje vlogo s sklepom zavrže. Zoper sklep ni pritožbe.
Delodajalec lahko delavca v času začasnega čakanja na delo pozove, da se vrne na delo do sedem dni v tekočem mesecu. Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti Zavod za zaposlovanje. Tudi za delavce na čakanju na delo je potrebno voditi evidenco ur, ki je skladna z letnim razporedom delovnega časa.
Zakon v tem primeru ne omogoča povračila nadomestila plače. Pri takšni razporeditvi se lahko uporabi ukrep delnega subvencioniranja skrajšanja polnega delovnega časa.
Preverjalo se bo, če ima delodajalec neplačane zapadle obveznosti do FURS-a na dan vložitve vloge pri Zavodu za zaposlovanje. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge.
Delodajalec, ki prejema ali je prejemal sredstva iz naslova ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, prejeta sredstva vrne v celoti, če je pri oddaji vloge za uveljavitev pravice predložil neresnično izjavo, da ima na dan vložitve vloge plačane vse zapadle obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, neresnično izjavo, da ima na dan vložitve vloge izpolnjene obveznosti iz naslova predložitve vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge ali neresnično izjavo, da je zaposlenim na dan vložitve vloge izplačal vsa nadomestila plače.
V primeru vrnitve delavca nazaj na delo se mu upošteva takšna prisotnost kot izhaja iz evidence ur in njegovega razporeda delovnega časa. Delodajalec v obdobju, za katerega uveljavlja povračilo nadomestila, ne sme odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo.
Računovodski servis za vložitev vloge za povračilo nadomestila v imenu delodajalca potrebuje pooblastilo.
Če želite, da nekdo, npr. računovodja, za stranko ureja vloge na portalu, ga lahko tudi že ob registraciji podjetja (na strani na https://www.zadelodajalce.si/) navedete kot uporabnika (registracija z eNaslovom) ter mu sporočite podatke o pooblastilu.
Delavce, ki so na začasnem čakanju na delu je potrebno prijaviti na ZRSZ zgolj, če bi želeli uveljavljati pravico do povračila nadomestila plače.
Prepoved nadurnega dela je potrebno razlagati na način, da ta prepoved velja le v primeru, ko bi bilo to delo možno opraviti z delavci na začasnem čakanju na delo. Če delavci na čakanju za to delo niso ustrezno usposobljeni, pa se nadurno delo lahko odredi. Na primer: poslovni razlog nastane zgolj znotraj enega oddelka, v drugem oddelku pa je povečan obseg dela. Če delavci, ki so na čakanju niso usposobljeni za delo v oddelku, kjer je povečan obseg dela, se lahko za delavce iz drugega oddelka odredi nadurno delo. Smiselno velja tudi za začasno prerazporeditev delovnega časa. PKP5 pa ne določa posebnih omejitev neenakomerne razporeditve delovnega časa.
Da, v kolikor je direktor vključen v obvezna socialna zavarovanja kot zaposlena oseba po zavarovalni podlagi 001. Se pa postavi vprašanje, kaj to pomeni za poslovanje podjetja kot gospodarskega subjekta, saj v tem času podjetje dejansko nima aktivno delujočega zakonitega zastopnika. Po našem mnenju je pred nastopom čakanja potrebno pooblastiti osebo za zastopanje oz. imenovati prokurista.
Pravilnik o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov določa slednje.
Neposredni uporabniki državnega oziroma občinskih proračunov so:
1. državni ter občinski organi in organizacije, vključno z občinsko upravo, ki so ustanovljeni z zakonom, občinskim odlokom ali drugim pravnim aktom (5. in 6. točka prvega odstavka 3. člena zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02; v nadaljnjem besedilu: ZJF) in
2. ožji deli občin, ki so pravne osebe (prvi odstavek 1. člena ZJF).
Posredni uporabniki državnega ali občinskega proračuna so pravne osebe:
1. ki so organizirane v pravno organizacijski obliki javni zavod, javna agencija ali javni sklad
2. katerih ustanovitelj in lastnik je država oziroma občine
3. ki izvajajo javno službo, dejavnost v javnem interesu ali druge naloge, s katerimi se izvajajo javne funkcije in
4. ki sredstva za financiranje pridobivajo iz državnega ali občinskih proračunov, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ali Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in drugih virov.
Kot posredni uporabniki se obravnavajo tudi:
1. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije;
2. javni zavodi, javne agencije ter javni skladi, katerih ustanovitelji so posredni uporabniki;
3. samoupravne narodnostne skupnosti in
4. kmetijskogozdarska zbornica ter javni zavodi, katerih ustanovitelj je Kmetijskogozdarska zbornica.
Kot posredni uporabnik državnega ali občinskega proračuna se ne šteje pravna oseba, ki je organizirana kot delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo, javni gospodarski zavod, ali v drugi pravnoorganizacijski obliki, čeprav ima v firmi besedo zavod, sklad ali agencija.
Uprava Republike Slovenije za javna plačila vodi register neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov. Register se nahaja na spodnji povezavi.
https://www.ujp.gov.si/dokumenti/dokument.asp?id=127 V kolikor se pravna oseba ne nahaja v Registru proračunskih uporabnikov, ocenjujemo, da ne sodi med izjeme po prvi aleliji prvega odstavka 22. člena.
V zakonu je določeno, da gre za povračilo nadomestila plače, torej najprej delodajalec delavcu izplača plačo in nato dobi delodajalec ob predložitvi ustreznih dokumentov in izpolnjevanju pogojev povrnjeno povračilo nadomestila s strani države.
Delavec, ki je napoten na začasno čakanje na delo in delodajalec zanj prejema povračilo izplačanega nadomestila plače, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, razen tistih, ki so drugače urejene po PKP8. Delavcu ne pripada povračilo stroškov za prehrano, saj se to izplačuje le ob dejanskem opravljanju dela.
Z interventno zakonodajo ni določeno, kolikokrat delodajalec lahko uveljavlja pravico do povračila nadomestila plače. Prav tako se lahko kombinirana z ukrepom čakanja na delo po predhodnih interventnih zakonih. Uveljavljanje pravice do povračila nadomestila je le časovno omejeno, in sicer se lahko uveljavlja za obdobje čakanja do 30.4.2021. Vlada lahko ukrep iz prejšnjega člena s sklepom podaljša največ dvakrat za obdobje enega meseca, vendar ne dlje kot do 30. junija 2021.
Prav tako je določeno, da se v primeru, če se delavec na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem dni v tekočem mesecu, čakanje ne prekine. Čakanje na delo se prekine, če se delavec na zahtevo delodajalca vrne na delo za več kot sedem dni v tekočem mesecu ali ga delodajalec pozove na delo drugič v tekočem mesecu. V takšnem primeru je delavca potrebno ponovno napotiti na čakanje, ko/če ponovno preneha potreba po opravljanju dela. Ob ponovni napotitvi delavca na čakanje je potrebno oddati novo vlogo za povračilo nadomestila na zavod. Nekaterim delodajalcem je s sklepom že priznana pravica do povračila nadomestila plače za daljše obdobje. V primerih, ko v tem času pride do poziva delavcu, da se vrne nazaj na delo, ki presega 7 dni v tekočem mesecu delodajalcem ni potrebno vložiti nove vloge, temveč Zavodu pošljejo nove odredbe, ki jih bo Zavod priložil k obstoječi vlogi.
Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri ZRSZ v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo. V primeru podaljšanja ukrepa na podlagi drugega odstavka do 30. junija 2021, je mogoče vlogo v roku iz prejšnjega odstavka vložiti najpozneje do 30. junija 2021.
V zakonu ni določeno, koliko vlog lahko odda delodajalec. Vlogo lahko pošlje tako za februar, kot tudi za mesec marec ali april. Vloge lahko oddate tudi, če ste že koristili ukrep po prejšnjih interventnih zakonih.
Lahko, saj zakon določa le, da delodajalec lahko pošlje delavca na čakanje na delo do 31.5.2021, prav tako pa mora pravico do nadomestila uveljaviti v roku osmih dni od napotitve delavca na začasno čakanje na delo. Vsaka skupina delavcev bi bila upravičena do izplačila nadomestila plače za en mesec oziroma sorazmerno glede na odrejeno čakanje na delo.
Povračilo nadomestila plače je možno pridobiti za čakanje odrejeno od 1.2.2021 dalje in do (trenutno )31.5.2021. Vlada lahko ukrep iz prejšnjega člena s sklepom podaljša do 30. junija 2021.
Ne glede na prvi odstavek 40. člena ZDUOP in prvi odstavek 45. člena ZDUOP lahko pravico do delnega povračila nadomestila plače v osmih dneh od uveljavitve tega zakona uveljavi tudi delodajalec, ki je izpolnjeval pogoje za uveljavitev pravice do delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo po ZZUOOP in je delavce napotil na začasno čakanje na delo v obdobju od 16. do 31. januarja 2021. V tem primeru se glede višine delnega povračila nadomestila plače uporabljajo določbe 44. člena ZDUOP, pri čemer je v nadomestilo plače, ki ga krije Republika Slovenija, vključeno nadomestilo plače s prispevki delavca (bruto I) (48. člen ZDUOP).
Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri ZRSZ v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo. V primeru podaljšanja ukrepa na podlagi drugega odstavka do 30. junija 2021, je mogoče vlogo v roku iz prejšnjega odstavka vložiti najpozneje do 30. junija 2021.
ZRSZ odloči o vlogi v 15 dneh od vložitve vloge s sklepom. Zoper sklep ni pritožbe, možen pa je upravni spor.
Za kršitve delodajalca se šteje, če:
· izplača nadomestila plače v nasprotju s tem zakonom,
· v času prejemanja delnega povračila nadomestil plače delavcem odredi nadurno delo ali začasno prerazporedil delovni čas, če bi se delo lahko opravilo z delavci, ki so na čakanju
· ne obvesti Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje v primeru, da delavca pozove, da se vrne na delo
· ne omogoči administrativnega in finančnega nadzora
· ne obvesti Finančne uprave Republike Slovenije o naknadni ugotovitvi o neizpolnjevanju pogojev za upravičenja po tem zakonu,
· pri oddaji vloge za uveljavitev pravice predložil neresnično izjavo, da ima na dan vložitve vloge plačane vse zapadle obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti ali neresnično izjavo, da ima na dan vložitve vloge plačane vse zapadle obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti,
· krši prepoved odpuščanja (opisano spodaj).
Delodajalec v obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jih je napotil na začasno čakanje na delo, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil pravice do povračila nadomestila plače po tem zakonu, Zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20, 61/20, 152/20 – ZZUOOP in 175/20 – ZIUOPDVE), ZIUOOPE, ZIUPDV ali ZZUOOP (kršitev prepovedi odpuščanja). Delodajalec ne more uveljavljati nadomestila plače za čakanje na delo doma za delavca v času teka odpovednega roka.
Delodajalec, ki prejema ali je prejemal sredstva v skladu s tem zakonom, prejeta sredstva vrne v celoti, če začne postopke likvidacije po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, v obdobju:
- prejemanja sredstev in
- po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev.
Iz same odreditve čakanja mora biti razvidno, na kakšen način delodajalec vpokliče nazaj na delo. Vpoklic je pravočasen, če je ZSRZ obveščen predhodno, najkasneje s kopijo poziva delavcu.
Delodajalec v obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jih je napotil na začasno čakanje na delo, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil pravice do povračila nadomestila plače po tem zakonu, Zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20, 61/20, 152/20 – ZZUOOP in 175/20 – ZIUOPDVE), ZIUOOPE, ZIUPDV ali ZZUOOP (kršitev prepovedi odpuščanja). Delodajalec ne more uveljavljati nadomestila plače za čakanje na delo doma za delavca v času teka odpovednega roka.
Da, tudi društvo ob izpolnjevanju pogojev, lahko vloži vlogo za povračilo nadomestila za čakanje na delo, saj to lahko vloži vsak delodajalec, razen:
- neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 %,
- delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in ima več kot deset zaposlenih na dan 13. marca 2020,
- tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.
Če društvo nima zaposlenih, ne more uveljavljati pravice do nadomestila plač.
Zakon omogoča tri različne višine nadomestila:
1. Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače s strani Republike Slovenije znaša 80 odstotkov nadomestila plače in je omejena z višino povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji za mesec oktober 2020 (tj. 1.821,44 eur). V 80 odstotkov nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja (bruto I).
2. Ne glede na prejšnji stavek lahko znaša višina povračila izplačanega nadomestila za plače s strani Republike Slovenije 100 odstotkov za delodajalce, pri katerih skupni znesek javnih sredstev, prejetih skladno s točko 3.1 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči v podpro gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: Začasni okvir), ni presegel 1,8 milijona eurov na posamezno podjetje oziroma skupna pomoč ni oziroma ne bo presegla 270.000 eurov na podjetje, dejavno v sektorju ribištva in akvakulture ali 225.000 eurov na podjetje, dejavno na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov, pri čemer se v maksimalno določen znesek všteva tudi pomoč, ki jo bo prejel do konca upravičenosti po tem zakonu. Vsi navedeni zneski morajo biti izraženi kot bruto zneski pred odbitkom davkov ali drugih dajatev. Višina povračila izplačanega nadomestila plače je omejena z višino povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji. V 100 odstotkov povračila izplačanega nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja (bruto I).
3. Za čas, ko je delodajalcu zaradi epidemije COVID-19 s predpisi opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno, je v primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena v povračilo nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, vključeno nadomestilo plače z vsemi davki in prispevki delodajalca (bruto II).
Delodajalec vlogi za uveljavitev povračila izplačanega nadomestila plače predloži izjavo, da iz naslova državnih pomoči po interventnih zakonih ni oziroma ne bo presegel 1,8 milijona eurov na posamezno podjetje) oziroma skupna pomoč ne presega 270.000 eurov na podjetje, dejavno v sektorju ribištva in akvakulture ali 225.000 eurov na podjetje, dejavno na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov, za katero kazensko in materialno odgovarja). Delodajalec se pri uveljavitvi pravice odloči, ali bo uveljavljal povračilo izplačanega nadomestila plače v višini 100 odstotkov ali 80 odstotkov, in sicer pri oddaji vloge preko ZRSZ.
Delodajalec, ki je neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2020 nižji od 70 odstotkov, lahko uveljavlja povračilo izplačanega nadomestila plače le v višini deleža, ki je enak deležu njegovih prihodkov iz nejavnih virov.
Delodajalec delavca napoti delavca na čakanje na delo s pisno napotitvijo pred nastopom čakanja. V primeru, da delodajalec ne razpolaga s takim dokumentom, ne bo mogel uveljavljati pravice do nadomestila pri Zavodu, poleg tega takšna odreditev čakanja ni zakonita.. Delavec ima pravico do obveščenosti o svojem statusu, kar lahko dobi le z odredbo po ZDR-1.
PKP8 določa, da se čakanje »ne prekine«, če se delavec v času začasnega čakanja na delo na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem dni v tekočem mesecu. Čakanje na delo se torej prekine, če se delavec na zahtevo delodajalca vrne na delo za več kot sedem dni v tekočem mesecu ali ga delodajalec pozove na delo drugič v tekočem mesecu. V takšnem primeru je delavca potrebno ponovno napotiti na čakanje, ko/če ponovno preneha potreba po opravljanju dela. Ob ponovni napotitvi delavca na čakanje boste morali oddati novo vlogo oz. dopolniti obstoječo vlogo, če vam je bila s sklepom že priznana pravica do povračila nadomestila plače za daljše obdobje. Pravice do sofinanciranja po našem razumevanju s tem ne izgubite.
Delodajalec lahko z namenom ohranitve zaposlitve pisno napoti delavca na čakanje na delo doma v skladu s 138. členom ZDR-1, ko gre za začasno nezmožnost delodajalca za zagotavljanje dela. Pisna napotitev se lahko pošlje delavcu tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga ima pri svojem delodajalcu. Posebna obličnost ni predpisana, mora pa biti jasna pisna odreditev časa in dejstva, da od določenega dne čaka na delo doma. Delavec je dolžan, da se odzove na poziv delodajalca za prihod na delo. Napotitev na čakanje je lahko istočasno odrejena za več delavcev; vsak delavec pa mora biti napoten individualno. Delavcu, ki je na bolniški, ne morete odrediti čakanja, dokler se ne vrne na delo.
V času odrejenega čakanja na delo ima delavec pravico do nadomestila plače v višini 80% delavčeve povprečne mesečne plače v prejšnjih treh mesecih za polni delovni čas (oz. ne manj kot minimalna plača) ne pripadata pa mu povračilo za malico in prevoz na delo.
Vzorec pisne odreditve čakanja na delo z namenom ohranitve zaposlitve je priložen v rubriki »vzorci«.
Ukrep delnega povračila plače za čakanje na delo je bil z ZDUOP podaljšan do 31. aprila 2021. Po PKP8 bo ukrep veljal od 01.2. 2020 do 31.5.2021 za možnostjo podaljšanja s sklepom vlade do 30.6.2021.
PKP8 spreminja višino povračila nadomestila, in določa tri možne višine povračila nadomestila:
1. Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače s strani Republike Slovenije znaša 80 odstotkov nadomestila plače in je omejena z višino povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji za mesec oktober 2020. V 80 odstotkov nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja (bruto I).
2. Ne glede na prejšnji stavek lahko znaša višina povračila izplačanega nadomestila za plače s strani Republike Slovenije 100 odstotkov za delodajalce, pri katerih skupni znesek javnih sredstev, prejetih skladno s točko 3.1 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči v podpro gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: Začasni okvir), ni presegel 1,8 milijona eurov na posamezno podjetje oziroma skupna pomoč ni oziroma ne bo presegla 270.000 eurov na podjetje, dejavno v sektorju ribištva in akvakulture ali 225.000 eurov na podjetje, dejavno na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov, pri čemer se v maksimalno določen znesek všteva tudi pomoč, ki jo bo prejel do konca upravičenosti po tem zakonu. Vsi navedeni zneski morajo biti izraženi kot bruto zneski pred odbitkom davkov ali drugih dajatev. Višina povračila izplačanega nadomestila plače je omejena z višino povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji. V 100 odstotkov povračila izplačanega nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja (bruto I).
3. Za čas, ko je delodajalcu zaradi epidemije COVID-19 s predpisi opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno, je v primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena v povračilo nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, vključeno nadomestilo plače z vsemi davki in prispevki delodajalca (bruto II).
Delodajalec vlogi za uveljavitev povračila izplačanega nadomestila plače predloži izjavo, da iz naslova državnih pomoči po interventnih zakonih ni oziroma ne bo presegel 1,8 milijona eurov na posamezno podjetje) oziroma skupna pomoč ne presega 270.000 eurov na podjetje, dejavno v sektorju ribištva in akvakulture ali 225.000 eurov na podjetje, dejavno na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov, za katero kazensko in materialno odgovarja). Delodajalec se pri uveljavitvi pravice odloči, ali bo uveljavljal povračilo izplačanega nadomestila plače v višini 100 odstotkov ali 80 odstotkov, in sicer pri oddaji vloge preko ZRSZ.
Pravico do ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo po PKP8 lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, registriran najpozneje na dan 31. december 2020 in izpolnjuje zakonske pogoje.
PKP8 navaja, da mora v obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače, delodajalec delavcem izplačevati neto nadomestila plače in poravnavati prispevke za obvezna socialna zavarovanja. Če tega ne poravna, mora prejeta sredstva v celoti vrniti.
V zvezi z bt. II povračilom smo na GSZ prejeli dve pojasnili MDDSZ. Bistveni poudarki omenjenih pojasnil so naslednji:
Da je delodajalcu opravljanje dejavnosti onemogočeno, in bo upravičen do bt. II povračila, mora izhajati iz predpisa (na primer odloka Vlade Republike Slovenije). V kolikor s predpisom opravljanje dejavnosti ni onemogočeno, delodajalec do povračila nadomestila skladno s tretjim odstavkom 44. člena ni upravičen.
Določba tretjega odstavka 44. člena ne določa, da mora biti opravljanje dejavnosti onemogočeno v celoti, kar pomeni, da je lahko onemogočeno tudi delno. Če je opravljanje dejavnosti v polnem (običajnem) obsegu onemogočeno, je torej delodajalec za delavce, ki so iz poslovnih razlogov na čakanju in jim je hkrati opravljanje dejavnosti v kateri so zaposleni onemogočeno s predpisom, lahko upravičen do povračila izplačanega nadomestila plače v višini bruto II. Navedeno pomeni, da se v primeru, da je opravljanje dejavnosti onemogočeno, hkrati pa so dovoljene izjeme (npr. osebni prevzem ali dostava hrane in pijače, prodaja zgolj B2B), še vedno šteje, da je delodajalcu opravljanje dejavnosti v polnem oziroma običajnem obsegu onemogočeno s predpisom in zato lahko za delavce, ki so zaposleni v tej dejavnosti in so na začasnem čakanju na delo, uveljavlja povračilo v višini bruto II.
Pri odločanju se ne bo upoštevala zgolj glavna dejavnost, ki jo delodajalec opravlja, temveč vse dejavnosti.
Morebitne druge omejitve, ki izhajajo iz varnostnih razlogov zaradi razglašene epidemije COVID-19 in bi sicer lahko vplivale na obseg poslovanja (na primer omejeno število oseb, ki so lahko naenkrat v trgovini ali prepoved prodaje določenih izdelkov), se ne upoštevajo.
Z Odlokom o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji je začasno prepovedano ponujanje in prodajanje blaga in storitev neposredno potrošnikom na območju RS za vse dejavnosti, ki niso taksativno naštete med izjemami. Če dejavnost med izjemami ni navedena, menimo, da gre tudi v tem primeru za prepoved opravljanja dejavnosti, ki delodajalcem v obdobju veljavnosti posameznega odloka onemogoča opravljanje dejavnosti v polnem (običajnem) obsegu, kljub temu, da je od navedene prepovedi izvzeto ponujanje in prodajanje blaga in storitev potrošnikom na daljavo, kot ju ureja zakon, ki ureja varstvo potrošnikov.
Podrobnejše pojasnilo lahko najdete tudi na spletni strani gov.si: https://www.gov.si/novice/2021-02-12-pojasnilo-v-zvezi-s-tretjim-odstavkom-44-clena-zakona-o-dodatnih-ukrepih-za-omilitev-posledic-covid-19/