Splošno

VLADA SPREJELA #PKP4 (29.6.2020)

Vlada Republike Slovenije je na nedeljski seji določila besedilo predloga Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (PKP4) ter ga bo predložila v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru Republike Slovenije po nujnem postopku. Predlog zakona nadomešča v sredo na vladi sprejet predlog novele #PKP3. Več...

Obisk držav na rdečem seznamu: čigava je odgovornost?

V medijih javnega obveščanja se je v zadnjih dneh pojavilo več negativnih komentarjev na račun delodajalcev, češ da naj bi svojim zaposlenim prepovedovali potovanja v države, ki so zaradi slabe epidemiološke slike na rdečem seznamu. Enako so bili glasni nekateri sindikati. Kot je danes zapisano na STA, »bi v primeru, da bodo delodajalci zaposlenim, ki bodo zaradi obiska tujine v Sloveniji v 14-dnevni karanteni, podali redne ali izredne odpovedi delovnih razmerij, Sindikat obrti in podjetništva Slovenije lahko te odpovedi spodbijal pred sodiščem. Za to se bodo odločali, če bodo zaznali kršitve pravic delavcev.« Taka izjava je zavajajoča in jo razumemo kot grožnjo delodajalcem, ki so se v zadnjih treh mesecih epidemije koronavirusa borili za ohranjanje vsakega posameznega delovnega mesta. Več...

Junijska gospodarska anketa med slovenskimi podjetji: podjetja bodo v povprečju v 2020 beležila za 17 % nižje prihodke kot v letu 2019

80 odstotkov anketiranih podjetij v poslovnem letu 2020 pričakuje zmanjšanje prihodkov v primerjavi z letom 2019. Le 13 % jih letos pričakuje povečanje prihodkov, 8 % pa enak prihodek kot v letu 2019. Več...

Na anketo GZS je odgovorilo 272 podjetij. 44 % podjetij je bilo mikro in majhnih in ostali velika in srednja podjetja.

E-pogovor med gospodarstvom in državo: GOSPODARSTVO MED IN PO EPIDEMIJI

V današnjem e-pogovoru sta gospodarski minister Zdravko Počivalšek in predsednik GZS Boštjan Gorjup razpravljala o protikriznih ukrepih, opredeljenih z interventno zakonodajo, ter o tem, kako ponovno zagnati gospodarstvo.

SPREJET JE #PKP3. KAJ PRINAŠA? (29.5.2020)

Državni zbor RS je pozno zvečer sprejel t.im. tretji protikoronski zakon, tj. ZAKON O INTERVENTNIH UKREPIH ZA OMILITEV IN ODPRAVO POSLEDIC EPIDEMIJE SARS-COV-2 (ZIUOOPE). Zakon bo v Uradnem listu RS objavljen predvidoma jutri, v soboto, 30. maja. Uporabljati naj bi se začel s 1. junijem, ne glede na datum objave.

Zakon prinaša nove začasne ukrepe za omilitev in odpravo posledic epidemije nalezljive bolezni covid-19 ter podaljšuje nekatere dosedanje. Bistvena ukrepa sta delno subvencioniranje skrajšanega polnega delovnega časa in ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo.

Glede na to, da je bil zakon sprejet tik pred začetkom svoje veljavnosti, vam v nadaljevanju posredujemo najpomembnejše informacije o ključnih ukrepih, ki jih boste lahko koristili. Sprejet je namreč amandma, ki podaljšuje ukrep povračila nadomestila čakanja na delo za en mesec za vse dejavnosti, ne zgolj za turizem in gostinstvo, kot je bilo v zadnjih dneh napovedano.

Možna bo kombinacija obeh ukrepov, tako povračilo nadomestila čakanja na delo kot skrajšani delovni čas pri istem delodajalcu. Več...

POZIV POSLANCEM: SPREJMITE DOPOLNILA #PKP3 V DOBRO CELOTNEGA SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA (27.5.2020)

Slovensko gospodarstvo se je zaradi epidemije koronavirusa znašlo v nezavidljivi situaciji. Z novelo prvega in sprejemom drugega protikoronskega paketa je sicer dobilo nujno potrebno podporo v izrednih razmerah, a se večina najbolj koristnih ukrepov izteka. V petek, 29. maja, bodo poslanci v Državnem zboru RS sprejemali že tretji protikorona paket #PKP3. Čeprav je epidemija preklicana, gospodarstvo še vedno čuti posledice pri poslovanju, ki se krči. Zato je GZS poslance pozvala, da na seji sprejmejo dopolnila #PKP3, s katerimi bi se podaljšal ukrep čakanja na delo za vse dejavnosti za mesec junij ter omogočila sočasna uporaba ukrepov čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa. Tako bo mogoče ohraniti še vedno visoko zaposlenost v gospodarstvu tudi v mesecu juniju. Več...

Predlog #PKP3 ponoči (26./27. maj 2020) na seji matičnega odbora

  • #PKP3 bo v poznih večernih urah začel obravnavati parlamentarni odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Na GZS bomo razpravo odbora vseskozi spremljali. Pričakujemo, da se bodo poslanci, člani odbora, pozitivno opredelili do podaljšanja ukrepa čakanja na delo za vse dejavnosti, k čemur smo na GZS pozivali. Hkrati poslance pozivamo, da podprejo tudi tiste amandmaje, ki so jih vložile različne zbornice/združenja ter druge delodajalske organizacije. Natančnejše informacije bomo izvedeli po zaključku razprave na odboru in vas bomo o tem ažurno obveščali.

#PKP3 v obravnavo v Državni zbor RS

  • Na spletni strani DZ RS je objavljen predlog Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19, t. im. #PKP3, ki ga je Vlada RS potrdila v torek. DZ RS naj bi ga obravnaval v naslednjem tednu. Paket vsebuje začasne ukrepe za omilitev in odpravo posledic covid-19 na področju dela, javnih financ, gospodarstva, kmetijstva, gozdarstva in prehrane, štipendij, subvencije študentske prehrane, visokega šolstva, infrastrukture ter javnega naročanja.
  • Med ključnimi vključenimi ukrepi je skrajšan delovni čas. S predlogom tega ukrepa smo na Gospodarski zbornici Slovenije zadovoljni, saj je MDDSZ upoštevalo večino naših stališč in jih vključilo v zakon. Ministrstvo je zagotovilo, da bo sredstev za ta ukrep dovolj, kar pomeni, da bodo vsi zainteresirani gospodarski subjekti, ki bodo vložili popolno vlogo, in izpolnjevali zahtevane kriterije, lahko v naslednjih 5 mesecih koristili subvencijo za skrajšan delovni čas. V največ 15 dneh bodo ti subjekti prejeli povratno informacijo o upravičenosti do subvencije. Ko bo delodajalec konec meseca oddal evidenco delovnega časa za delavca, za katerega uveljavlja subvencijo, bo v najkrajšem možnem času (do 15 dni) prejel sredstva.
  • Nismo pa na GZS zadovoljni s predlogom podaljšanja ukrepa čakanja na delo, ki naj bi se omogočil le za dejavnost turizma in gostinstva ter dejavnost igralnic, medkrajevni in drug potniški promet, organiziranje razstav, sejmov in srečanj, dejavnost potovalnih agencij in organizatorjev potovanj itd., in še to samo za mesec junij.
  • Še v ponedeljek, 18. maja, je delovna skupina, imenovana na Ekonomsko socialnem svet (ESS), v kateri smo sodelovali, uskladili, da se ukrep podaljša za 3 mesece; da mora veljati za vse dejavnosti, čeprav ob zahtevnejšem merilu in da se omogoča možnost kombinacije čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa. V popravku predloga zakona tega usklajenega dogovora med delodajalci, sindikati in vladnimi predstavniki ni. Zato si prizadevamo, da bi bil sprejet amandma, ki bi omogočal koriščenje čakanja na delo vsem dejavnostim, ki jim bodo pirhodki upadli za več kot 20 %, vsaj za mesec junij.
  • Na področju poslovnih najemnin smo si prizadevali za subvencioniranje najemnine za z odlokom zaprte dejavnosti (ocenjena vrednost 6 mio €) s strani države. Ta predlog ukrepa ni bil sprejet.

EVROPSKI SEMESTER - ODPORNOST ZDRAVSTVENEGA SISTEMA IN DOLGOTRAJNE OSKRBE V OSPREDJU PRIPOROČIL 2020 ZA SLOVENIJO (21.5.2020)

Evropska komisija je 20. maja 2020 v sklopu evropskega semestra  (letnega cikla koordinacije gospodarskih, zaposlovalnih in socialnih politik) sprejela predlog posebnih priporočil za posamezne države članice, tudi za Slovenijo.

Za Slovenijo Evropska komisija predlaga, da prednostno ukrepa na naslednjih področjih:

  1. Javne finance: zagotovi odpornost zdravstvenega sistema in sistema dolgotrajne oskrbe, med drugim z zagotavljanjem zadostne oskrbe s kritično medicinsko opremo in odpravo pomanjkanja zdravstvenih delavcev (v spremljajočem besedilu – točka 19- Komisija poziva k sprejetju zakonodaje na področju dolgotrajne oskrbe in zdravstvenega sistema ter zagotavljanju ustreznih finančnih virov).
  2. Trg dela: zagotovi ustrezno nadomestilo dohodka in socialno zaščito; ublaži učinek krize na zaposlenost, med drugim z okrepitvijo shem krajšega delovnega časa in s prožnimi ureditvami dela; poskrbi, da bodo ti ukrepi zagotavljali ustrezno zaščito za delavce z nestandardnimi oblikami zaposlitve;
  3. Gospodarsko okolje in naložbe: nadaljuje hitro izvajanje ukrepov za zagotavljanje likvidnosti in financiranja podjetjem in gospodinjstvom ter zmanjša upravno breme; da prednost zrelim javnim naložbenim projektom in spodbuja zasebne naložbe v podporo gospodarskemu okrevanju; osredotoči naložbe na zeleni in digitalni prehod, zlasti na čisto in učinkovito proizvodnjo in rabo energije, okoljsko infrastrukturo, trajnostni promet, raziskave in inovacije ter uvajanje omrežja 5G; spodbuja digitalne zmogljivosti podjetij ter krepi digitalna znanja in spretnosti, e-trgovino in e-zdravje

Letošnja osredotočenost priporočil na kratkoročne ukrepe, vezane na blažitev posledic COVID-19 krize, ne pomeni, da vse srednje in dolgoročne strukturne reforme, h katerim je Komisija do sedaj pozivala države (za Slovenijo denimo tudi h pokojninski reformi), niso več aktualne. Lanska priporočila še vedno veljajo in se bodo še naprej spremljala skozi celoten cikel evropskega semestra v prihodnjem letu. To velja tudi za priporočila glede gospodarskih politik v zvezi z naložbami. Ta bi bilo treba upoštevati pri strateškem načrtovanju programov kohezijske politike po letu 2020.

Priporočila za Slovenijo v slovenskem jeziku: https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/2020-european-semester-csr-comm-recommendation-slovenia_sl.pdf

Več informacij: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/IP_20_901

EVROPSKA KOMISIJA: SVEŽENJ SMERNIC IN PRIPOROČIL ZA ZAGON TURISTIČNEGA SEKTORJA (14.5.2020)

Evropska komisija je predstavila sveženj predlogov o turizmu in prevozu, ki bo pomagal pri varni ponovni vzpostavitvi potovanj in zagonu evropskega turističnega sektorja v letu 2020 in v prihodnje. Paket smernic in priporočil bo v pomoč državam članicam pri postopni odpravi omejitev potovanj ter ponovnem delu turističnih podjetij, vse to ob upoštevanju potrebnih zdravstvenih varnostnih ukrepov.
Sveženj o turizmu in prometu, ki ga je pripravila Komisija, vključuje:

  • strategijo za ponovno oživitev sektorja v letu 2020 in naprej;
  • skupni pristop za postopno in usklajeno ponovno vzpostavitev prostega gibanja in odprave omejitev na notranjih mejah EU;
  • okvir za podporo ponovne uvedbe prevoza, v katerem bo zagotovljena varnost potnikov in osebja;
  • priporočilo o tem, kako bi potrošnikom potovalni dobropisi (vavčerji) postali privlačna druga možnost namesto povračila v gotovini;
  • merila za postopno in varno ponovno vzpostavitev turističnih dejavnosti in pripravo zdravstvenih protokolov za turistične objekte, npr. hotele.

Več...

GZS, TZS, ZDS IN ZDOPS PREDLAGAJO DODATNE UKREPE #PKP3 (14.5.2020)

  • Gospodarska zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije so skupaj pripravili nabor dodatnih ukrepov za omilitev posledic epidemije covid-19. Opozarjajo namreč, da bo večina podjetij posledice epidemije čutila vsaj še nekaj mesecev. Nekateri predlogi so kratkotrajnejšega značaja in vezani na čas izrednih razmer, za druge pa si delodajalske organizacije zavzemajo za to, da bi bili vključeni v trajnejše sistemske zakonodajne spremembe. Več...

NOVO SPOROČILO EVROPSKE KOMISIJE GLEDE SPROŠČANJA PROMETA NA NOTRANJIH MEJAH (12.5.2020)

Preko Združenja evropskih gospodarskih zbornic (EUROCHAMBRES) smo bile zbornice uspešne pri lobiranju Evropske komisije za nove smernice glede sproščanja ovir na mejah med državami članicami, ki jih je EK objavila včeraj v posebnem sporočilu (https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/communication_freemovement.pdf). Z njim spodbuja države članice k domišljeni odpravi omejitev prometa na notranjih mejah ob primarnem upoštevanju zaščite zdravja državljanov glede na stanje epidemije Covid-19. Ponovno odprtje prometa na mejah je tudi predpogoj za oživitev turizma.

Pri sproščanju prometa na mejah bo še naprej zelo pomembna koordinacija med državami in gospodarskimi zbornicami. EUROCHAMBRES v zvezi uresničevanjem teh novih smernic izpostavlja še nekatere dopolnilne predloge. Zaradi težav, ko so prometne informacije na mejah pogosto le v nacionalnih jezikih, naj države vedno zagotovijo tudi angleški prevod. Zdravstvenega pregleda voznika, ki prečka dve državi, naj druga država ne ponavlja. Kjer je fizično možno, naj se vzpostavijo »zeleni vozni pasovi« za olajšanje pretoka blaga, pri čemer naj bi kontrolni postopek trajal največ 15 minut. Države bi morale uskladiti olajševalne režime glede časovnih omejitev prevoza in počitkov voznikov, tu so pristopi zdaj pogosto različni in povzročajo negotovost. Sprostiti je treba gibanje za vse delavce in ne le za poklice, ki so »bistvenega pomena«. Poenotiti je treba predpise glede zdravstvene zaščite in varnosti voznikov idr. (več v priponki).

SKUPNA IZJAVA ZA MEDIJE PREDSEDNIKOV DELODAJALSKIH ORGANIZACIJ IN ZBORNIC (11.5.2020)

Predsedniki Združenja delodajalcev Slovenije, Gospodarske zbornice Slovenije, Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Trgovinske zbornice Slovenije in Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije izražamo podporo naporom Vlade RS pri oblikovanju ukrepov v boju proti gospodarskim posledicam epidemije koronavirusa

V preteklih dneh smo se na skupnem sestanku sestali predsedniki delodajalskih organizacij z namenom pregleda učinkovitosti že sprejetih vladnih ukrepov za pomoč gospodarstvu zaradi COVID-19.

V delodajalskih organizacijah in zbornicah, članicah Ekonomsko socialnega sveta, ugotavljamo, da je Vlada RS premišljeno oblikovala ukrepe prvega in drugega paketa v boju proti gospodarskim posledicam koronavirusa (PKP1 in PKP2).Število podjetij in samostojnih podjetnikov, ki so se ukrepov poslužili, kaže na njihovo pravočasnost in vsebinsko ustreznost.

Gospodarstvo pa v nadaljevanju premagovanja ovir poslovanja, ki jih je postavila epidemija, pričakuje nadaljnje sodelovanje Vlade RS z delodajalskimi organizacijami in zbornicami pri oblikovanju tretjega paketa ukrepov PKP3.

Marjan Trobiš, predsednik ZDS
Boštjan Gorjup, predsednik GZS
Mariča Lah, predsednica TZS
Drago Delalut, predsednik ZDOPS
Branko Meh, predsednik OZS

GZS: Nujno poenostaviti čezmejno gibanje napotenih delavcev preko slovensko - hrvaške meje (8.5.2020)

  • Številna podjetja opozarjajo na ovire pri izvedbi najnujnejših storitev z izvajalci iz tujine in s tem povezano gospodarsko škodo, ki jim nastaja. Zato je Gospodarska zbornica Slovenije danes ponovno pozvala gospodarskega ministra Zdravka Počivalška in notranjega ministra Aleša Hojsa, da se uredi oz. poenostavi čezmejno gibanje napotenih delavcev. Več...
UO GZS o posledicah koronakrize na slovensko gospodarstvo (7.5.2020)
  • Člani UO GZS so na e-seji 7. maja ocenili posledice koronakrize na slovensko gospodarstvo ter se seznanili z aktivnostmi GZS v času sprejemanja in oceno sprejetih vladnih ukrepov. Obravnavali so tudi Letno poročilo GZS 2019 in ga poslali v potrditev Skupščini GZS. Več...

ZAHVALA OB PRAZNIKU (30.4.2020)

Zahvala >>>

GZS: Status delovanja NVO na področju ohranjanja narave je v javnem interesu (30.4.2020)

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je danes na Ministrstvo za okolje in prostor RS (MOP) posredovala dopis, v katerem je pozdravila novosti v noveli Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, ki jih je pripravil MOP za hitrejše umeščanje investicij v prostor. Hkrati pa je ministrstvo pozvala, da

  • se v Pravilniku o določitvi kriterijev za izkazovanje pomembnejših dosežkov merila za podelitev statusa NVO, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave, dopolnijo z zahtevo po izkazovanju strokovne kompetence in
  • se pogoj aktivnih članov dvigne na 100 članov.

Povezava na celotno sporočilo >>>

PO #PKP2 BO TREBA HITRO PRISTOPITI ŠE K #PKP3 (28.4.2020)

  • Z novelo prvega in sprejemom drugega protikoronskega paketa v Državnem zboru RS je gospodarstvo dobilo nujno potrebno podporo v sedanjih izrednih razmerah. Novela prvega protikoronskega paketa je odpravila nekatere pomanjkljivosti, pogrešamo pa, da ni prišlo do časovnega popravka kritja bolniškega staleža v breme proračuna že od razglasitve epidemije ter metodologijo, ki bi pojasnila dodatne omejitve sofinanciranja v novem 20.a členu. Drugi protikoronski paket prinaša poroštveno shemo za nova bančna posojila, s katero se podjetjem zagotavlja dodatna likvidnost. Ocenjujemo pa, da je sedanji obseg višine posojil, ki je omejen na 10% letnega prometa podjetja, prenizek in ne zagotavlja obsega, ki ga omogoča Evropska komisija vsem članicam in znaša četrtino letne prodaje. Ravno tako menimo, da bo treba umakniti določbo, po kateri se nova posojila po tej shemi izključujejo z interventnim zakonom o odlogu starih posojil, saj to pomeni, da bodo podjetja, ki so zaprosila za moratorij na bančna posojila (po PKP1) omejena pri višini novih posojil (po PKP2), ki jih potrebujejo za ohranitev svoje likvidnosti. Več...

PKP1 in #PKP2: KAJ LAHKO PODJETJA PRIČAKUJEJO (24.4.2020)

Ukrepi, ki jih je pripravila vlada v #PKP1, so bili namenjeni blaženju prvega šoka med različnimi skupinami prebivalstva. #PKP1 se bo z novelo, ki bo v DZ obravnavana predvidoma v torek, 28.4.2020, še spreminjal in dopolnjeval. Za podjetja so bili oblikovani ukrepi kritja čakanja na delo za vse tiste družbe, ki so se jim prihodki v tem letu znižali za več kot 10 % glede na lansko leto (napovedana sprememba), z možnostjo prekinitve čakanja na delo katerihkoli 7 dni v tekočem mesecu (napovedana sprememba). Delodajalci so razbremenjeni vseh pokojninskih prispevkov. Vendar pa jim je zakon naložil tudi izplačilo kriznega dodatka vsem zaposlenim, ki delajo in ki prejemajo bruto plačo do 3-kratnika minimalne plače. Kot pozitivno v #PKP1 ocenjujemo nadomestilo za višjo silo v breme proračuna vsem tistim podjetjem, ki so se jim prihodki glede na lansko leto znižali za več kot 10 % (napovedana sprememba). #PKP1 je oblikoval tudi poroštveno shemo za moratorij na bančna posojila.

Glavni fokus #PKP2 je na ohranjanju podjetij skozi zagotavljanje dodatne likvidnosti. Vlada je na poziv gospodarstva zagotovila ustreznejšo višino poroštev (70 in 80-odstotna), ki bodo omogočala dostop do svežega financiranja z manjšo potrebo po zavarovanjih. Na GZS se zavzemamo, da bi se dvignila meja maksimalnega zneska odobrenih novih posojil, in sicer z 10 % na 20 % letnega prometa in 2-kratnik letnih stroškov dela posameznega podjetja. Prav tako ne želimo, da se nova posojila po tej shemi izključujejo z interventnim zakonom o odlogu starih posojil, torej da podjetja, ki so uveljavljala moratorij na bančna posojila, ne bi bila izločena iz koriščenja poroštvene sheme po #PKP2. Kot pozitivno ocenjujemo tudi, da delodajalcem, ki bodo izplačali dobiček ali nagrado poslovodstvu v letu 2020, ne bo potrebno vračati sredstev, ki so jih prejeli iz naslova višje sile ter sredstev za delavce, ki delajo.

Velika pričakovanja imamo do #PKP3, ki se pripravlja z namenom ponovnega zagona podjetij. Prinesel naj bi predvsem skrajšan delovni čas, posebne ukrepe za najbolj prizadete panoge, upamo pa tudi na odkup in zavarovanje terjatev.

Naš temeljni cilj je, da Slovenija iz te krize izide kot zmagovalka, da bomo uspešno ponovno zagnali proizvodnjo in storitve. Za to morajo biti protikrizni ukrepi hitro pripravljeni, enostavni v uporabi, razumljivi in dostopni.

  • KLJUČNE SPREMEMBE V NOVELI #PKP1 - Povezava
  • KORONA LIKVIDNOSTNI PAKET #PKP2 - Povezava

ANKETA GZS: VPLIV COVID-19 MED SLOVENSKIMI PODJETJI (PANOŽNA ANALIZA MED MIKRO IN MAJHNIMI PODJETJI) 23.4.2020

  • Spremenjene okoliščine, nižja naročila, prepoved obratovanja, slabše poslovno zaupanje ter še marsikaj vpliva na to, da po anketi GZS kar 84 % mikro in majhnih podjetij pričakuje več kot 10-odstotni upad prodaje na letni ravni; med njimi kar 42 % več kot 30-odstotni upad. Povezava

Vlada Republike Slovenije sprejela #PKP2: Predlog zakona o interventnem ukrepu zagotovitve dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (22.4.2020)

Vlada Republike Slovenije je sprejela Predlog zakona o interventnem ukrepu zagotovitve dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 in ga bo predložila v skladu s 143. členom Poslovnika državnega zbora v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru Republike Slovenije po nujnem postopku. Gradivo pristopa k oblikovanju strateških ukrepov za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu. Cilji predloga zakona so olajšati položaj gospodarskih družb pri najemanju nujno potrebnih likvidnostnih bančnih posojil in na ta način prispevati k ohranjanju gospodarske stabilnosti v državi, preprečiti hujšo gospodarsko škodo, ohraniti delovna mesta v gospodarskih družbah, zagotavljanje zadostne srednjeročne likvidnosti v bančnem sistemu in optimizacija izrabe sicer že v veliki meri uporabljenega fiskalnega prostora proračuna Republike Slovenije. Za oživitev proizvodnje pa bodo potrebni dodatni finančni instrumenti, zlasti v obliki dodatnih poroštev Republike Slovenije za najem bančnih kreditov. Višina posameznega poroštva za kredite, ročnost katerih ne bo smela presegati 5 let, odobrene po 12.3.2020 in najkasneje do 31.12.2020, bo znašala 70 % glavnice kredita, danega veliki družbi ter 80 % glavnice kredita, danega mikro, majhnemu ali srednje velikemu podjetju. Skupni znesek izdanih poroštev Republike Slovenije po tem zakonu ne sme presegati dveh milijard evrov.

Na seji Vlade je bil sprejet tudi Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitvi njenih posledic za državljane in gospodarstvo, ki dodatno opredeljuje nekatere nejasnosti, ki so se v zvezi z ZIUZEOP pojavile v praksi. Tudi ta predlog zakona bo predložen v sprejetje in obravnavo Državnem zboru po nujnem postopku.

Predloga zakonov sta dostopna na povezavi.

EUROCHAMBRES NA SEJO EVROPSKEGA SVETA POSREDOVAL SVOJA STALIŠČA (21.4.2020)

  • Združenje evropskih gospodarskih zbornic (EUROCHAMBRES) je v zvezi z evropskim načrtom postopnega odpravljanja zajezitvenih ukrepov zaradi izbruha koronavirusa (https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_20_652), ki ga bo 23. 4. 2020 obravnaval Evropski svet, na predsednike von der Leyenovo, Michela in Sassolija naslovilo priložena stališča in predloge te največje evropske zbornične mreže. Gospodarske zbornice so med krizo COVID-19 bližje članom kot kadarkoli prej in se zavedajo svoje odgovornosti za pomoč pri njihovem ekonomskem okrevanju. Zbornice ugotavljamo, kako močno so povezane evropske gospodarske verige vrednosti in kako pomembna je čimprejšnja ozdravitev enotnega trga. Čim prej je treba na koordiniran način odstraniti regulatorne in administrativne ovire za prost pretok ljudi, blaga in storitev. EUROCHAMBRES ceni povabilo EK gospodarskim zbornicam za pomoč pri identifikaciji motenj v dobavnih verigah in verigah vrednosti. Industrijske strategije in strategije na področju MSP s sredine marca je treba glede na potek dogodkov v sodelovanju z zbornicami prenoviti, poudarja EUROCHAMBES. Realizacijo velikega obsega že sprejetih in morebitnih dodatnih ukrepov v revidiranem dolgoročnem proračunu EU (Multiannual Financial Framework) bo treba tudi ob preusmeritvi sredstev iz dolgoročnih strukturnih in socialnih skladov preudarno izvajati tako, da bo pomoč dosegla kar največ MSP v težavah. Za aktivno podporo podjetjem v težavah je treba pospešiti tudi uporabo zgodnjih opozorilnih znamenj po insolvenčni direktivi (Direktiva (EU) 2019/1023). EUROCHAMBRES med drugim predlaga tudi aktivnosti za razreševanje prometnih zastojev v vseh vrstah prevoza, spodbujanje čim močnejšega sodelovanja pri gospodarskem okrevanju tudi s sosednjimi državami, kot so EFTA, UK, države kandidatke Zahodnega Balkana, Vzhodno partnerstvo in južno mediteranske države. Uvesti je treba popolno elektronsko izmenjavo podatkov med podjetji in carinskimi organi, panevropska orodja napovedovanja potrebnih kompetenc delavk in delavcev, idr. Več v prilogi.

POENOSTAVITVE NA ENOTNEM TRGU EU - VELJATI JE ZAČELA UREDBA O VZAJEMNEM PRIZNAVANJU BLAGA, KI SE ZAKONITO TRŽI V DRUGI DRŽAVI ČLANICI (21.4.2020)

  • 19. 4. 2020 je začela veljati Uredba (EU) 2019/515 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 19. marca 2019 o vzajemnem priznavanju blaga, ki se zakonito trži v drugi državi članici, in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 764/2008 (https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32019R0515). Ta uredba omogoča hitrejšo, enostavnejšo in lažjo prodajo blaga na enotnem trgu. Komisar za notranji trg Thierry Breton poudarja, da je močan notranji trg EU najboljše orodje za izhod iz krize, ki jo je povzročil COVID-19. Proizvajalec blaga ali blaga določene vrste, ki je ali bo dano na voljo na trgu v namembni državi članici, lahko prostovoljno izpolni izjavo o zakonitem trženju blaga za namene vzajemnega priznavanja, s katero pristojnemu organu namembne države članice dokaže, da se blago ali blago te vrste zakonito trži v drugi državi članici. Države članice na svojem ozemlju imenujejo in vzdržujejo Kontaktne točke za proizvode ter zagotovijo, da imajo te točke zadostna pooblastila in dovolj sredstev za ustrezno izvajanje svojih nalog. Kontaktne točke za proizvode na spletu objavijo informacije o uporabi te uredbe na ozemlju njihove države, kontaktne podatke pristojnih državnih organov, ki omogočajo neposreden stik z njimi, vključno s podrobnostmi o organih, pristojnih za nadzor izvajanja nacionalnih tehničnih pravil, ki se uporabljajo na ozemlju njihove države članice ter pravna sredstva in postopke, ki so v primeru spora med pristojnim organom in podjetjem na voljo na ozemlju njihove države članice. Zavrnitev ali omejitev pristopa z zadevnim blagom na trg druge države, lahko podjetje izpodbija v postopku preko mreže SOLVIT.

Številne pomanjkljivosti predloga Zakona o interventnem ukrepu zagotovitve dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19

  • V predlogu #PKP2, ki ga Vlada RS ravnokar obravnava na Brdu pri Kranju, so številne pomanjkljivosti, ki bodo podjetjem otežili koriščenje ponujenih ukrepov. Pogoji za koriščenje ukrepov so zahtevnejši in slabši kot v primerljivih državah. Več...

SPREMENJEN ODLOK O ZAČASNI PREPOVEDI PONUJANJA IN PRODAJANJA BLAGA IN STORITEV POTROŠNIKOM 16.4.2020 je bil v Uradnem listu objavljen spremenjen Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom.

Z namenom postopnega sproščanja ukrepov se poleg že obstoječih izjem v 2. členu dodajo nove izjeme od začasne prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom.

Od 20. aprila dalje se bodo lahko poleg že obstoječih izjem opravljale naslednje storitve:

  • prodajalne, ki v pretežni meri prodajajo gradbeno-inštalaterski material, tehnično blago ali pohištvo,
  • specializirane prodajalne za prodajo avtomobilov in koles,
  • kemične čistilnice in servisne delavnice, v katerih se opravljajo storitve popravil in vzdrževanja tehničnega blaga,
  • servisne delavnice, v katerih se opravljajo storitve popravil in vzdrževanja motornih vozil in koles (na primer vulkanizerske, avtoličarske, avtokleparske, delavnice za popravilo koles),
  • storitve, ki se opravljajo na prostem in pri katerih se lahko zagotovi, da ni stikov s potrošniki (na primer vrtnarske storitve, krovska dela, fasaderska dela),
  • osebni prevzem blaga ali hrane na prevzemnih mestih, kjer je zagotovljen minimalni stik s potrošniki,
  • športno-rekreativne storitve na prostem, v športnih objektih na prostem in na površinah za šport v naravi ob ohranjanju varne razdalje do drugih.

Od 4. maja pa bodo lahko dodatne odprte še naslednje poslovalnice:

  • prodajalne do velikosti 400 kvadratnih metrov prodajnega prostora, z izjemo prodajaln v trgovskih središčih,
  • frizerski in kozmetični saloni,
  • saloni za nego psov in mačk ter drugih živali.

Navodila Ministrstva za zdravje glede dela v servisnih storitvah in drugih storitvah, ter živilskih in tehničnih trgovinah ob postopnem sproščanju nekaterih ukrepov v času epidemije: https://www.gov.si/novice/2020-04-16-navodila-ua-delo-v-servisnih-storitvah-in-drugih-storitvah-ter-zivilskih-in-tehnicnih-trgovinah-ob-postopnem-sproscanju-nekaterih-ukrepov-v-casu-epidemije/

44 SLOVENSKIH IZVOZNIKOV PREDSEDNIKA VLADE POZIVA K SPREMEMBI ZAKONSKIH POGOJEV ZA UVELJAVITEV POMOČI (17.4.2020)

  • GZS in predstavniki slovenskih izvoznikov so danes predsedniku Vlade RS Janezu Janši poslali poziv za spremembo zakonskih pogojev za uveljavitev pomoči iz prvega paketa interventne zakonodaje #PKP1. Po oceni GZS več kot 80 % največjih slovenskih izvoznikov ne bo upravičenih do koriščenja ukrepov, povezanih s povračilom stroškov dela za zaposlene, ki čakajo na delo. Poziv vladi je podpisalo 44 največjih slovenskih izvoznikov. Izvozniki predstavljajo hrbtenico slovenskega gospodarstva, saj so v 2019 izvozili za 40,5 mrd eur blaga in storitev, kar predstavlja skoraj 85 % slovenskega BDP. Več...

ANKETA GZS: VPLIV KORONAVIRUSA MED SLOVENSKIMI PODJETJI (panožna analiza med velikimi in srednjimi podjetji) (17.4.2020)

  • Anketa o vplivu kronovirusa na slovenko gospodarstvo je potekala med 2. aprilom in 14. aprilom. Na anketo je odgovorilo 275 srednjih in velikih podjetij – članov GZS. Med njimi je bilo 66 % iz predelovalnih dejavnosti in 34 % iz storitvenih. Povprečno (mediana) so imela 211 zaposlenih, skupaj pa blizu 103.900 zaposlenih. Po prihodkih so anketirana podjetja ustvarila 40 % prihodkov izmed vseh velikih in srednjih družb. Več...

PODJETJA POZIVAJO K HITROSTI, DOSTOPNOSTI IN ENOSTAVNOSTI UKREPOV ZA PODPORO GOSPODARSTVA IN PONOVNEGA ZAGONA SLOVENIJE (16.4.2020)

  • Število brezposelnih je bilo v torek za 9.589 oseb višje kot v istem obdobju lani. Sredi marca je bilo za 3.031 manj kot v istem času lani. Tudi zato so predstavniki Gospodarskega kroga – Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje Manager, SBC - Klub slovenskih podjetnikov, AmCham Slovenija, Slovensko-nemška gospodarska zbornica in Britansko-slovenska gospodarska zbornica - na današnji spletni novinarski konferenci predstavili usmeritve Vladi RS in predloge ukrepov za izboljšanje pogojev poslovanja v času kriznih razmer in za zajezitev posledic pandemije COVID-19. Izpostavljajo hitrost, dostopnost in enostavnost ukrepov, krepitev likvidnosti, prožnost trga dela in ponovno vzpostavitev delovanja državnih uradov in sodišč. Več...

KORONAVIRUS – EVROPSKI PROTIKRIZNI NAČRT IN ODZIV EUROCHAMBRES (16.4.2020)

  • Evropska komisija je včeraj v sodelovanju s predsednikom Evropskega sveta predstavila evropski načrt za postopno odpravljanje zajezitvenih ukrepov zaradi izbruha koronavirusa, ki ga bodo voditelji držav EU obravnavali na video konferenci 23. aprila 2020. (https://ec.europa.eu/info/files/european-roadmap-lifting-coronavirus-containment-measures_en ). Komisija ugotavlja, da nujni izredni ukrepi držav članic učinkujejo. Vendar pa  ima z njimi povezana negotovost tudi dramatične posledice za ljudi, družbo in gospodarstvo, ki ne morejo trajati v nedogled. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je med drugim dejala, da se Evropejci upravičeno sprašujejo, kdaj in v kakšnem vrstnem redu se zajezitveni ukrepi lahko odpravijo. Potrebujemo trdno podlago za odgovorno načrtovanje na terenu, v katerem bodo interesi varovanja javnega zdravja in delovanja naših družb razumno uravnoteženi. Zato je Komisija pripravila seznam smernic, meril in ukrepov, ki so podlaga za premišljeno in sočasno  ukrepanje.
  • Predsedstvo Združenja evropskih gospodarskih zbornic (EUROCHAMBRES) se je pod vodstvom predsednika Christopha Leitla po tej  predstavitvi včeraj sestalo na video konferenci in na podlagi dosedanjih razprav, v katerih je sodelovala tudi GZS, sprejelo deklaracijo (http://www.eurochambres.eu/Content/Default.asp?PageID=1&DocID=8423), ki jo naslavlja na prihajajočo sejo Evropskega sveta. V njej zbornice poudarjajo velik pomen  evropske solidarnosti in koordinirane sočasne akcije pri izvajanju protikriznih ukrepov. Pozdravljajo odločitev Komisije, da se bo z budnim spremljanjem v sodelovanju z gospodarskimi zbornicami, grozdi in drugimi asociacijami in socialnimi partnerji hitro odzivala in sprejela  ukrepe ob prekinitvah  dobavnih verig in verig vrednosti. EUROCHAMBRES poziva k hitremu sprejemu  sporazuma o dolgoročnem proračunu EU  (Multiannual Financial Framework), ki bo prilagojenem protikriznim ukrepom, tudi za takojšnje zagotavljanje likvidnosti podjetij, nadaljnji krepitvi enotnega trga,  zaščiti mednarodne trgovine, hitri digitalizaciji carinskih in davčnih postopkov idr.

EUROCHAMBRES danes v pozivu EK k učinkovitejšemu protikriznemu ukrepanju (15.4.2020)

  • Združenje evropskih gospodarskih zbornic (EUROCHAMBRES) kontinuirano spremlja gospodarske posledice pandemije COVID-19 in Evropski komisiji v sodelovanju z nacionalnimi zbornicami posreduje predloge ukrepov. Danes je pristojnim komisarjem posredovalo stališča in predloge, s katerim spodbuja EU k ukrepom, da bi na globalni in evropski ravni preprečili skušnjave po razmahu protekcionizma, ki nastajajo ob sicer razumljivi skrbi držav, da najprej poskrbijo za svoje prebivalstvo. EUROCHAMBRES v zadnjih napovedih ocenjuje, da bo zdajšnja gospodarska kriza težja od tiste v letu 2008 in poziva EU k hitrejšemu ukrepanju za zaščito globalne trgovine z blagom in storitvami in vzdrževanja globalnih in evropskih preskrbovalnih verig pri izvozu in uvozu. Nujni ukrepi posameznih držav morajo biti okrevanju primerno časovno omejeni in nediskriminatorni. EU naj države G20 pozove k ustavitvi uvajanja novih carinskih in necarinskih ovir in restrikcij na področju javnega naročanja in za širši pristop k mednarodnim sporazumom in iniciativam kot so ITA Agreement in WTO Pharmaceutical Zero-for-Zero, pospešiti je treba tudi pogovore v okviru WTO glede globalne in nediskriminatorne regulacije digitalne trgovine, zagotoviti multilateralno usklajene postopke zagotovitve pretoka ljudi po koncu krize idr. Povezava

GZS: PREDNOSTNA NALOGA JE DELOVANJE PODJETIJ OB ZAGOTAVLJANJU VARNOSTI ZAPOSLENIH (10.4.2020)

  • V medijih je zaokrožil poziv vladi, ki so ga podpisali nekateri sindikati, z zahtevo po večji zaščiti delavcev, ki v času epidemije še opravljajo svoje delo na službenih mestih. Na Gospodarski zbornici Slovenije smo presenečeni nad takim pozivom, saj ne ustreza dejstvom. Dejstvo je, da podjetja, tudi zaradi vpeljanih zaščitnih ukrepov, še niso bila zaznana kot vir izbruha, kar je 7. aprila na novinarski konferenci Vlade RS izpostavila tudi predsednica ZSSS Lidija Jerkič z izjavo: »Prvi teden je kazalo, da bomo morali sindikati zahtevati ustavitev celotne proizvodnje … po teh 14 dnevih se je odzvala stroka, ki je pripravila navodila, inšpektorji so obiskali kar precejšnje število podjetij, v marsikaterem odredili dodatne ukrepe in stanje se je bistveno poboljšalo.« Povezava

KRATKA ANKETA ICC IN WHO O PREVENTIVNIH UKREPIH PODJETIJ PRED OKUŽBO S COVID-19

  • Mednarodna trgovinska zbornica (ICC) skupaj s Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO) v teh dneh po vsem svetu izvaja kratko anketo o preventivnih ukrepih delujočih podjetij pred okužbo s COVID-19. Odgovori bodo ICC in WHO pomagali pri dopolnjevanju predlogov teh ukrepov na globalni ravni. Vabimo vas k izpolnitvi ankete preko priložene povezave. Povezava

PREDLOGI GZS ZA IZBOLJŠANJE POGOJEV POSLOVANJA GOSPODARSKIH SUBJEKTOV V ČASU RAZMER COVID19 (9.4.2020)

  • Gospodarska zbornica Slovenije je danes na predsednika Vlade RS ter na pristojne ministre (MGRT, MF, MDDSZ) naslovila predloge ukrepov za izboljšanje pogojev poslovanja podjetij v času epidemije koronavirusa. Sprejetje #PKP1 sicer pozdravlja, vendar pa predlaga nekatere spremembe, s katerimi je mogoče zakonsko podlago izboljšati tako, da bo učinek na ohranjanje delovnih mest in blaženje zahtevnih likvidnostnih razmer v gospodarstvu močnejši. Povezava

GZS: #PKP1 – REŠILNI OBROČ S POMANJKLJIVOSTMI (3.4.2020)

  • Na Gospodarski zbornici Slovenije pozdravljamo včerajšnji sprejem prvega paketa interventne zakonodaje, ki je bil težko pričakovan in prinaša nekatere nujne rešitve. To bo v določeni meri olajšalo skoraj nevzdržno situacijo, v kateri se je znašla večina mikro, malih, srednjih in velikih podjetij ter samostojnih podjetnikov. Več...

IZJAVA PREDSEDNIKA GZS: TREBA INTENZIVNO RAZMIŠLJATI O KAKOVOSTNEM #PKP2 (1.4.2020)

  • "Na današnjem sestanku predstavnikov gospodarskih organizacij s predsednikom vlade in ključnimi ministri smo opozorili, da je treba po #PKP1 intenzivno razmišljati o kakovostnem #PKP2, ki bo rešil likvidnostno situacijo podjetij po ponovnem zagon," pravi predsednik GZS Boštjan Gorjup in dodaja, da "na GZS ocenjujemo, da mora biti ta paket v višini 3 mrd evrov za zagon gospodarstva v kombinaciji z državnim poroštvom komercialnim bankam, veliko večjo vlogo razvojne SID Banke ter zavarovanjem izvoznih terjatev in ostalih poslov." Povezava

POZIV GOSPODARSKEGA KROGA K UPOŠTEVANJU PRIPOMB GOSPODARSTVA (31.3.2020)

  • Gospodarski krog (Gospodarska zbornica Slovenije, SBC Klub slovenskih podjetnikov, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Britansko-slovenska gospodarska zbornica, AmCham Slovenija in Združenje Manager) je danes na Vlado RS in poslanske skupine v državnem zboru naslovil poziv glede upoštevanja pripomb gospodarstva v zvezi s t.i. protiKoronapaketom. Povezava

GZS POSREDOVALA PREDLOGE AMANDMAJEV NA #protiKoronapaket (31.3.2020)

Gospodarska zbornica Slovenije je na Vladi RS sprejeti Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo natančno preučila ter posredovala predloge amandmajev Državnemu zboru RS. V amandmajih je predlagala:

  • spremembo oz. poenotenje datuma za koriščenje vseh ukrepov s področja plač in prispevkov na 13.3.2020;
  • črtanje omejitve, da do črpanja povračil nadomestila niso upravičeni delodajalci, ki opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost;
  • spremembo pogoja za upravičenost do povračila nadomestila, tako da naj bodo do pomoči upravičeni vsi tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki ali dobiček iz poslovanja (AOP151) v letu 2020 upadli glede na leto 2019;
  • spremenjeno obveznost delavca, da se mora v času začasnega čakanja na delo na zahtevo delodajalca vrniti na delo do sedem dni v tekočem mesecu in ne do sedem zaporednih dni;
  • nov ukrep, ki nalaga delavcu, da je dolžan izrabiti celoten preostali letni dopust iz preteklega leta in 1/3 letnega dopusta tekočega koledarskega leta, če ga delodajalec k temu pozove v času izrednih razmer;
  • nov ukrep, po katerem si je dolžan delavec, ki ne more opravljati dela zaradi ustavitve javnega prevoza, v roku 5 dni od uveljavitve zakona organizirati prevoz na delo in z dela;
  • za upravičenost do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki zaradi višje sile ne morejo opravljati dela, ne sme biti postavljenih nobenih pogojev, saj je razlog za nezmožnost prihoda na delo zunanji dogodek, na katerega delodajalec ni mogel vplivati in nima nobene povezave s poslovanjem podjetja;
  • črtanje 2. odstavka 26. člena, ki določa, da nadomestilo plače za čas začasnega čakanja na delo in v času, ko zaradi višje sile ne opravlja dela, ne sme biti nižje od minimalne plače in ne višje od povprečne plače v Republiki Sloveniji;
  • spremembo pogojev, v primeru katerih delodajalec ne more uveljavljati pravice do nadomestila (zapadle neplačane obveznosti do FURS nad 500 eur in redna oddaja REK obrazcev za zadnjem letu);
  • konkretizacijo prepovedi odrejanja nadurnega dela na način, da delodajalec ne sme odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo, pri čemer morajo biti delavci, ki so na čakanju, ustrezno usposobljeni za opravljanje dela, za katerega se odreja nadure; zavedati se je potrebno, da niso vsi delavci usposobljeni za vsako delo;
  • delodajalec, ki bo moral prejeta sredstva vračati, naj jih vrne v znesku, v katerem jih je prejel in ne v trikratniku, saj so poleg vračila za kršitelje že določene tudi globe;
  • krizni dodatek naj se določi tako, da ga bodo prejeli tisti delavci, ki so bili izpostavljeni posebnim obremenitvam ali nevarnostim v višini do 200 EUR, o upravičenosti se mora delodajalec posvetovati s sindikatom oziroma svetom delavcem;
  • rok za povrnitev nadomestila OZZ naj bo 30 dni tako za delodajalce kot tudi za samostojne zavezance;
  • skupni znesek pomoči »de minimis«, ki ga država dodeli enotnemu podjetju, naj se dvigne s 200.000 EUR na 800.000 EUR v kateremkoli obdobju treh poslovnih let.

Predlogi amandmajev GZS

ODZIV GZS NA #protiKoronapaket (30.3.2020)

"Slovenija ta teden dobiva prvi pravi paket interventne zakonodaje, ki je namenjena pretežno socialnim vsebinam, ohranjanju delovnih mest, kar je pomembno tudi za gospodarstvo. Država bo pokrila stroške čakanja na delo, bolniške odsotnosti, stroške, povezane z višjo silo in pa pokojninske prispevke delodajalca in delojemalca. Hkrati pa ta paket vnaša tudi nekaj zmede," pravi generalna direktorica GZS mag. Sonja Šmuc in dodaja, da "v gospodarstvu skoraj več pričakujemo od drugega paketa, ki je bil napovedan in se bo dotikal likvidnosti ..." Več...

Gospodarski krog s skupno iniciativo

Skupaj solidarni. Povezava

PREGLED UKREPOV EU ZA BOJ PROTI KORONAVIRUSU IN BLAŽENJE POSLEDIC KRIZE (30.3.2020)

Glavnina pristojnosti za spopadanje s koronavirusom (javno zdravje, meje, fiskalna politika) je v pristojnosti držav. Evropska komisija nudi polno podporo, spodbuja usklajen pristop in rešitve ter vseskozi poziva k solidarnosti. Hkrati pa angažiramo vse instrumente, ki jih imamo skladno s pogodbami in pristojnostmi na voljo, da državam članicam pomagamo zajeziti širjenje virusa in ublažiti njegov vpliv na gospodarstvo. V ta namen je bilo v preteklem tednu na evropski ravni predloženih veliko konkretnih ukrepov. Več...

ANKETA GZS POTRJUJE: GOSPODARSTVO NEMUDOMA POTREBUJE NOV PAKET INTERVENTNE ZAKONODAJE (23.3.2020)

93 odstotkov gospodarskih subjektov ima resne težave v poslovanju zaradi zmanjšanega povpraševanju tako na domačem trgu kot iz tujine, sprejetih ukrepov vlade, pretrganih dobaviteljskih verig. Povezava.