Pomembne informacije

SPS: NOVA KREDITNO – GARANCIJSKA LINIJA C19 (14.5.2020)

  • Slovenski podjetniški sklad je 08.05.2020 v Ur.l. RS št. 65/2020 objavil spremembe javnega razpisa z oznako P1 plus 2020 – Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 31 z dne 20.03.2020. Glavna novost se nanaša na vzpostavljeno novo kreditno - garancijsko linijo z oznako C.19 – Mikrogarancije za MSP – kritje škode zaradi virusa COVID-19. Podjetje lahko kandidira za mikrogarancije – financiranje samo obratnih sredstev le v primeru, kadar je iz poslovnega načrta podjetja razvidno, da podjetje ta sredstva potrebuje za razvoj oz. širitev dejavnosti in s tem za krepitev podjetniške aktivnosti ali za namen premagovanja finančnih težav pri poslovanju, nastalih zaradi virusa COVID-19. Več informacij: https://www.podjetniskisklad.si/sl/novice-in-objave/novice/sporocila-za-javnost/696-v-okviru-razpisa-p1-plus-2020-vzpostavljena-nova-kreditno-garancijska-linija-za-kritje-skode-covid-19

FURS: POGOSTA VPRAŠANJA IN ODGOVORI O UKREPIH NA DAVČNEM PODROČJU ZA BLAŽITEV POSLEDIC KORONAVIRUSA (22.5.2020)

UPORABA PRAVILNE KODE FAND (ZIUZEOP) (17.4.2020)

  • Združenje bank Slovenije ter banke in hranilnice, članice ZBS, naprošamo izplačevalce pomoči in dodatkov, izplačanih skladno z Zakonom o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP), da jih na račune prejemnikov nakazujejo ločeno od izplačil rednih prejemkov, ter da pri tem uporabijo kodo namena FAND. Z zakonom je določeno, da so vsi prejemki, izplačani na podlagi tega zakona, izvzeti iz izvršbe po Zakonu o izvršbi in zavarovanju in iz davčne izvršbe po ZDavP-2. Postopki v bankah in hranilnicah so avtomatizirani. Pri kodi FAND so izplačila pomoči avtomatično izvzeta iz izvršbe. V primeru uporabe napačnih kod so lahko sredstva zarubljena, kar bo povzročilo mnogo slabe volje na strani prejemnikov in ogromno nepotrebnega dodatnega dela na strani bank in hranilnic ter komitentov (banke namreč še naprej izvršujejo preživninske sklepe in sklepe o zasegu denarnega dobroimetja v postopkih osebnega stečaja po ZFPPIPP). Le s pravilno uporabo kode, ki je izvzeta iz rubeža, bodo lahko banke in hranilnice pomoči, ki jih bodo njihovi komitenti prejeli po interventnem zakonu, razporedile med izvzete prilive iz izvršbe.

IZJAVA ZA PRIDOBITEV TEMELJNEGA DOHODKA IN OPROSTITEV PLAČILA PRISPEVKOV (14.4.2020)

  • Dostopna je na spletnem portalu eDavki in v mobilni aplikaciji eDavki. Vložiti jo je treba najpozneje do 31.5.2020. Izjave ni mogoče vložiti v papirnati obliki. Do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka in oprostitve plačila prispevkov so upravičene samozaposlene osebe, družbeniki, verski uslužbenci in kmetje, ki zaradi epidemije COVID-19 ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu. Več

DODATNA LIKVIDNOST ZA PODJETJA (7.4.2020)

  • Evropska komisija je 6. aprila sprostila 1 milijardo evrov iz Evropskega sklada za strateške naložbe - EFSI (podrobneje: v okviru jamstvene sheme za posojila COSME ter tudi jamstva InnovFin za MSP v okviru programa Obzorje 2020), ki jo bo lahko Evropski investicijski sklad (EIF), del EIB skupine, uporabljal za jamstva. Tako bo EIF omogočeno, da izdaja posebna jamstva za spodbujanje bank in drugih posojilodajalcev, da zagotovijo likvidnost vsaj 100.000 evropskim malim in srednjim podjetjem (MSP) ter malim podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ki jih je prizadel gospodarski učinek pandemije koronavirusa. Po ocenah se bo lahko mobiliziralo za 8 milijard evrov posojil. EIF bo jamstva ponudil na trgu preko nacionalnih finančnih posrednikov v okviru EIF razpisa z dne 6. aprila.
  • Izpolnjuje se zaveza iz sporočila Komisije z dne 13. marca, da se zagotovi takojšnja pomoč hudo prizadetim MSP. Prva sredstva naj bi stekla že aprila. Gre za del svežnja ukrepov, ki ga je EIB skupina napovedala 16. marca za hitro mobilizaciji podpore za evropska podjetja.

NALOŽBENA POBUDA ZA ODZIV PROTI KORONAVIRUSU (CRII ter CRII+) (7.4.2020)

  • Komisija v okviru te nove pobude 13.marca predlagala (Evropski parlament je potrdil 26. marca, Svet pa 30.marca, veljavno od 1. aprila dalje) prerazporeditev 37 milijard evrov iz kohezijske politike za boj proti koronavirusu. Komisija se je letos odrekla obveznosti, da od držav članic zahteva vračilo neporabljenega t.i. predfinanciranja za strukturne sklade za leto 2019. To pomeni 8 milijard evrov iz proračuna EU, ki jih bodo države članice lahko uporabile za dopolnitev strukturnega financiranja. Dejansko bo to povečalo obseg naložb v letu 2020 in pomagalo pri čimprejšnji porabi še nedodeljenih 28 milijard evrov kohezijskih sredstev za obdobje 2014–2020 zlasti na področjih, ki potrebujejo hitro ukrepanje: zdravstveni sistemi, pomoč malim in srednje velikim podjetjem, trgu delu. Za Slovenijo je tako predvidenih 114 milijonov evrov (iz neporabljenega predfinanciraja v letu 2019) ter 86 milijonov evrov (predfinanciranje za leto 2020). Slovenija ima tudi še nekoriščena sredstva iz kohezijske politike za obdobje 2014-2020.
  • Komisija je skupaj s to novo naložbeno pobudo CRII predlagala tudi razširitev področja uporabe Solidarnostnega sklada EU in sicer z vključitvijo krize na področje javnega zdravstva. To bi omogočilo uporabo tega sklada za najbolj prizadete države članice. V Solidarnostnem skladu EU je v letu 2020 voljo do 180 milijonov evrov.
  • Obenem je Komisija 2. aprila predlagala tudi nadgradnjo naložbene pobude v odziv na koronavirus (CRII+) tako, da se omogoči prenos sredstev med skladi ter tudi prenos med kategorijami regij in cilji politik, da se odpravi zahteve glede sofinanciranja (se pravi gre za 100% financiranje s strani EU) in da se poenostavi upravljanje. Te dodatne poenostavitve morajo zdaj potrditi še države članice (Svet EU ) in Evropski parlament.

ZAČASNI INSTRUMENT – POBUDA ZA OHRANJANJE DELOVNIH MEST – POBUDA SURE (7.4.2020)

  • Evropska komisija je 2. aprila kot odziv na enormno povečevanje brezposelnosti in v smeri priprave gospodarstvo EU na nov zagon po krizi: nov in ZAČASNI instrument brez nacionalnih ovojnic - pobuda SURE – za ohranitev delovnih mest oz. uvedbo shem skrajšanega delovnega časa in zaščito delovnih mest, zaposlenih in samozaposlenih pred odpuščanjem in izgubo dohodka. Predlog za posojila v višini do 100 milijard evrov za države, da bodo lahko financirale tovrstne sheme. Evropska komisija se bo v imenu EU zadolžila pod ugodnimi pogoji na mednarodnih trgih in nato plasirala ugoden kredit državam, ki bodo za to zaprosile (formalno bo šlo za sklep Sveta o finančni pomoči EU posamezni državi članici). Jamstva za ta posojila (min 25%) bodo morale zagotoviti države, o tem bo tekla razprava na evroskupini že ta teden.

ZAČASEN OKVIR ZA BOLJ FLEKSIBILNE DRŽAVNE POMOČI (7.4.2020)

  • Že obstoječa pravila državam članicam omogočajo hitro ukrepanje v podporo državljanov in podjetij, zlasti MSP, kot denimo: subvencije plač, začasna ustavitev plačila davkov od dohodkov pravnih oseb in davkov na dodano vrednost ali socialnih prispevkov; neposredna finančna podpora potrošnikom; pomoč podjetjem, ki se soočajo s pomanjkanjem likvidnosti; povrnitev škode podjetjem, ki so jo povzročili izjemni dogodki (npr. v sektorjih, kot sta letalstvo in turizem). Obenem je Komisija 19. marca sprejela še začasni okvir (veljaven do konca decembra 2020), da države članice dodatno podprejo gospodarstvo. Gre za pet vrst pomoči: neposredna nepovratna sredstva (davčne olajšave) v višini do EUR 800.000 na podjetje; državna jamstva za bančna posojila podjetij; subvencionirana javna posojila podjetjem; zaščitni ukrepi za banke, ki državno pomoč usmerjajo v realno gospodarstvo; kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov.
  • 3. aprila je Komisija še razširila začasni okvir, da bo državam članicam omogočena pospešitev raziskav, testiranja in proizvodnje izdelkov v zvezi s koronavirusom, zaščita delovnih mest ter nadaljnja podpora gospodarstvu (npr. ciljno usmerjena podpora v obliki odlogov plačila davkov in/ali začasnih prekinitev plačila prispevkov za socialno varnost; ciljno usmerjena podpora v obliki plačnih subvencij za zaposlene, podpora za proizvodnjo proizvodov, pomembnih za obvladovanje izbruha koronavirusa). Spremenjeni začasni okvir tudi razširja obstoječe oblike podpore, ki jih države članice lahko namenijo podjetjem v stiski; npr. državam članicam omogoča, da zagotovijo brezobrestna posojila do nominalne vrednosti 800.000 EUR na podjetje, jamstva za posojila, ki pokrivajo 100 % tveganja, ali lastniški kapital. To je mogoče združiti tudi s tako imenovano pomočjo 'de minimis' (da pomoč na podjetje doseže do 1 milijon EUR) in z drugimi vrstami pomoči.
  • Evropska komisija je v zadnjih tednih odobrila veliko različnih shem pomoči, ki so jo priglasile države članice. Pregled že odobrenih novih shem državnih pomoči ter druge informacije, vključno s kontakti pristojnih služb Komisije (DG Competition), so objavljene tu.

OSVEŽENA SHEMA PODPORE FINANCIRANJU S STRANI SID BANKE (20.4.2020)

  • Skupaj z MGRT je SID banka MSP in velikim podjetjem ponudila finančne produkte v skupni višini 800 mio EUR, od tega za 200 mio EUR novih oz. prilagojenih produktov ter 600 mio EUR obstoječih produktov. Pokriva zlasti segment posojil od 100.000,00 EUR do 7 mio EUR, pri nekaterih obstoječih programih tudi do 20 mio EUR. Več...

SLOVENSKI PODJETNIŠKI SKLAD S PRILAGOJENIMI MERILI ZA FINANCIRANJE OBRATNEGA KAPITALA MSP (31.3.2020)

  • V okviru razpisa P1 plus 2020 SPS razpisuje 79,2 mio EUR garancij s subvencijo obrestne mere, kar naj bi okrepilo okoli 430 projektov, ki zagotavljajo rast in razvoj MSP preko novih naložb, posodabljanja tehnološke opreme in zagotavljanje obratnega kapitala v povezavi z razvojnimi investicijami. V okviru projektov se tudi spodbuja raba obnovljivih virov energije, naložbe v okoljsko in energetsko učinkovito tehnologijo ter spodbujanje prehoda v industrijo 4.0. Več...

ODLOG KREDITNIH OBVEZNOSTI ZA OBDOBJE 1 LETA ZA VSE KREDITOJEMALCE, PRIZADETE ZARADI COVID-19 (31.3.2020)

  • 29. marca je stopil v veljavo ZAKON O INTERVENTNEM UKREPU ODLOGA PLAČILA OBVEZNOSTI KREDITOJEMALCEV (ZIUOPOK), ki določa interventni ukrep odloga plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za preprečitev hujše gospodarske škode. Kreditojemalec (gospodarska družba, zadruga, društvo zavod, ustanova, nosilec kmetijskega gospodarstva, fizična oseba) lahko zaprosi, banka (ali hranilnica, podružnica tuje banke) pa mora odobriti odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za obdobje 12 mesecev. To velja tako za glavnico kot za obresti, ki pa se v času odloga še vedno obračunavajo. Ključni poudarki.
 
UKREPI NA LIKVIDNOSTNO-FINANČNEM PODROČJU ZA BLAŽITEV POSLEDIC EPIDEMIJE COVID-19 (od 29. 3. 2020)

 

Sprememba predhodne akontacije oziroma akontacije dohodnine ter akontacije davka od dohodkov pravnih oseb:

Poenostavitev glede na dosedanjo prakso. V času trajanja interventnega zakona k zahtevi za omenjeno spremembo akontacije ne bo potrebno prilagati davčnega obračuna za tekoče davčno obdobje pred vložitvijo vloge. Vlogi bo potrebno priložiti oceno davčne osnove za tekoče leto ter podatke, ki dokazujejo spremembo davčne osnove. FURS bo pripravil obrazec za izračun ocene. Davčni zavezanec predloži zahtevo za znižanje akontacije davka kot vlogo, ki jo vloži preko eDavkov kot lastni dokument, izjemoma pa lahko tudi po elektronski pošti. V najkrajšem možnem času bo pripravljen tudi elektronski obrazec.

Določitev nove zavarovalne osnove:

Zaradi prestavitve roka oddaje letnega obračuna DohDej se skrajni rok za določitev nove zavarovalne osnove prestavlja na mesec junij 2020. Nova zavarovalna osnova v letu 2020 se določi za mesec po mesecu, v katerem je bil obračun davka predložen davčnemu organu, vendar najpozneje za mesec junij 2020.

Odlog in obročno plačilo davkov:

Zavezanec lahko z vlogo, ki jo pošlje preko eDavkov ali izjemoma preko elektronske pošte, zaprosi za odlog plačila davka za čas do dveh let ali plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev, zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije virusa COVID-19. Odlog in obročno plačilo je mogoče npr. za plačilo poračuna na podlagi letnega davčnega obračuna, obračuna DDV, inšpekcijske odločbe, po novem pa tudi za akontacije davka in davčni odtegljaj (ne velja za prispevke za socialno varnost). V času odloga in obročnega plačila ne tečejo obresti.

Letna odmera dohodnine:

Skrajni rok za izdajo informativnih izračunov dohodnine (IID) se iz 31. 5. 2020 prestavi na 30. 6. 2020. Rok za vložitev napovedi za odmero dohodnine (če zavezanec ne prejme IID) pa se iz 31. 7. 2020 prestavi na 31. 8. 2020. FURS bo fizičnim osebam brez dejavnosti izdal IID v takšnih rokih kot pretekla leta. Ker se rok za predlaganje letnih obračunov DohDej prestavi na 31. 5. 2020, bodo fizične osebe z dejavnostjo, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi dejanskih  odhodkov, prejele svoj IID do 30. 6. 2020.

Odlog prispevkov za socialno varnost samozaposlenih (s.p. in druge fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, npr. novinarji, odvetniki idr. zasebniki):

Samozaposlenim, ki nimajo drugih zaposlenih, in je ta samozaposlitev njihova edina podlaga za vključitev v obvezno socialno zavarovanje, bo zagotovljen odlog plačila prispevkov, ki zapadejo v plačilo v mesecu aprilu, maju in juniju 2020. Do odloga bo zavezanec upravičen avtomatično, kar pomeni, da mu ne bo treba vlagati vloge. Neporavnane prispevke mora upravičenec poravnati najkasneje do 31. 3. 2022. Plačilo je možno v enkratnem znesku ali obročno, pri čemer v primeru plačila vseh prispevkov do 31. 3. 2022, na zneske odloženih prispevkov ne tečejo zamudne obresti.

Kdo ne bo upravičen do tega ukrepa?

Do predlaganega ukrepa ne bo upravičen samozaposleni, če ima neporavnane obveznosti, ki so zapadle v plačilo do 28. 2. 2020, višje kot 50 eurov in jih ne bo poravnal do 6. 4. 2020. To pomeni, da upravičenec, ki  ima še vedno odprte obveznosti, ki so zapadle do 28. 2. 2020, lahko le-te poravna do 6. 4. 2020 in mu bo avtomatsko brez vloge odobren odlog plačila prispevkov po tem zakonu. Stanje zapadlih obveznosti se lahko preveri prek portala eDavki.

Ukrep delnega povračila nadomestila plače in izpolnjevanje REK obrazca:

Delodajalec bo pravico do povračila nadomestila plače uveljavljal z vlogo, ki jo bo vložil pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Zavod bo o vlogi odločil z upravno odločbo in z delodajalcem sklenil pogodbo o delnem povračilu izplačanih nadomestil plače, če bodo izpolnjeni pogoji za delno povračilo nadomestila plače, določeni z  zakonom.
Delodajalec mora ob izplačilu nadomestila plače, najkasneje na dan izplačila predložiti  REK-1 obrazec. Na REK obrazcu ni predvideno ločeno posredovanje podatka o tem, da bo delodajalec naknadno uveljavljal delno povračilo nadomestila plače. Pojasnjujemo, da mora za namene poročanja podatkov za oblikovanje pokojninske osnove izplačano nadomestilo delodajalec vpisati v polje M02.
V zvezi z obračunom prispevkov od tovrstnega nadomestila plače pojasnjujemo, da se upošteva določbo četrtega odstavka 144. člena ZPIZ-2, ki določa obračun in plačilo prispevkov v primeru, ko izplačilo plače in nadomestila plače ne dosega zneska najnižje osnove za plačilo prispevkov (trenutno veljavna najnižja osnova za plačilo prispevkov znaša 1.017,23 eur).

Tek rokov za opravljanje procesnih dejanj zavezancev:

Tek rokov za opravljanje procesnih dejanj strank (npr. pravna sredstva) ter za izpolnitev njihovih materialnih obveznosti (plačilo davka po odločbi), se ne prekine. Ker je delovanje državnih organov oziroma organov samoupravnih lokalnih skupnosti odvisno od davčnih prihodkov, se odmera davka šteje za nujno zadevo, zato procesni roki in roki za izpolnitev obveznosti niso prekinjeni. Davčni zavezanec mora poravnati obveznost v rokih, kot izhajajo iz izreka odločbe, pravna sredstva pa mora vložiti v rokih, kot izhaja iz pouka o pravnem sredstvu.
Navedeno velja za redne odmere (npr. odmere na podlagi napovedi, informativni izračun dohodnine, odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, itd). V primeru izvajanja postopkov naknadnega nadzora (npr. davčni inšpekcijski nadzor), ki niso nujni, pa praviloma veljajo pravila iz prvega in drugega odstavka 6. člena Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19). To pomeni, da v času trajanja izrednih ukrepov, ne tečejo procesni in materialni roki.

Vir: FURS >>

OPOZORILO TRŽNEGA INŠPEKTORATA

  • Tržni inšpektorat RS opozarja, da neupravičeno dvigovanje cen blaga in storitev v času epidemije lahko po Zakonu o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami predstavlja agresivno poslovno prakso, ki je prepovedana. Več...

NADOMESTILA ZA UPORABNIKE VAROVANIH DEL IZ REPERTOARJA IPF, K.O.

  • Kolektivna organizacija IPF, k.o., ki na podlagi dovoljenja Urada RS za intelektualno lastnino na območju RS kolektivno upravlja sorodne pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov, obvešča, da bo za čas izvajanja državnih ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa COVID-19, vsem uporabnikom varovanih del iz repertoarja IPF, k.o., ki jim državni ukrepi prepovedujejo izvajanje njihove dejavnosti in dejavnosti ne bodo opravljali, sorazmerno znižala višino nadomestil.