Pomembne informacije

 INFORMACIJA ZA ČLANE GZS GLEDE PODALJŠANJA DRŽAVNE ZAVAROVALNE SHEME (TOP UP PRODUKT) DO KONCA LETA 2021

Slovenija sledi podaljšanju koriščenja ukrepov za zavarovanje in (po)zavarovanje kratkoročnih tujih terjatev pred komercialnimi, nekomercialnimi in drugimi tveganji, povzročenimi zaradi epidemije covid-19 (skladno z usmeritvami Evropske Komisije).

Nadaljuje se državna podpora preko SID banke, ki slovenskim izvoznim podjetjem omogoča dodatne kapacitete za odobravanje limitov za zavarovalno kritje (tudi za kupce EU in OECD držav), kar pomeni podporo slovenskemu izvozu v časih povečane negotovosti do konca leta 2021.

Kljub višjim stroškom zavarovanja je ukrep za slovenske izvoznike pomemben. Ukrep bo konec leta 2021 verjetno zaključen. Trg komercialnih zavarovalnic bo deloma prevzel potrebe, glede zavarovalnih limitov povezanih ob izteku ukrepa, ne pa vseh.  

Podjetja morajo pred predvidenim iztekom ukrepa pripraviti scenarije alternativnih oblik (po)zavarovanja terjatev do kupcev v EU in OECD. Hkrati komercialne zavarovalnice že analizirajo računovodske izkaze tujih kupcev (EU in OECD) za poslovno leto 2020 in proučujejo možnost dviga komercialnih zavarovalnih limitov.

 PODALJŠANJE MORATORIJEV KREDITOV ZA POSOJILA (19.4.2021)

Gospodarska zbornica Slovenije je na predsednika vlade in pristojni ministrstvi naslovila poziv po podaljšanju moratorijev kreditov za posojila do konca leta 2021 za tiste panoge, ki zaradi epidemije COVID-19 ne morejo poslovati ter predlog poenostavitve poroštvene sheme. Več...

 ZAKON O INTERVENTNIH UKREPIH ZA POMOČ PRI OMILITVI POSLEDIC DRUGEGA VALA EPIDEMIJE COVID-19 (ZIUPOPDVE)– PRENEHANJE ODLOKA IZVRŠBE ZOPER FIZIČNE OSEBE Z 18.4.2021 (16.4.2021)

Na podlagi Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE)  je bila z 31. 12. 2020 odložena izvršba za dolžnike, ki so fizične osebe. Odložitev se ne nanaša na izvršbe v nujnih zadevah, o katerih sodišče odloča tudi v času epidemije in izvršbo zaradi izterjave terjatev iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal.  Ukrep odloga izvršbe je veljal do 31. januarja 2021, vendar ga je Vlada Republike Slovenije ob ugotovitvi, da še vedno obstojijo razlogi, ki so bili podlaga za njegov sprejem, podaljšala dvakrat in sicer do 17. 3. 2021 in naknadno do 18. 4. 2021. V skladu s tretjim odstavkom 121. člena ZIUPOPDVE je bilo možno nadaljnje podaljšanje ukrepa odloga izvršbe, in sicer najdlje do konca aprila 2021. Obveščamo  Vas, da se Vlada Republike Slovenije na podlagi predhodno prejetih podatkov in mnenj za podaljšanje odloga izvršbe zoper fizične osebe do 30. 4. 2021 ni odločila, saj je bilo ocenjeno, da glede na posredovane podatke predsednika Vrhovnega sodišča, mnenja Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in na novo uveljavljene normativne rešitve Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ne obstajajo več enaki razlogi, kot so obstajali ob uveljavitvi ZIUPOPDVE, ki je uzakonil ta ukrep, torej 31. 12. 2021. Ukrep zakonskega odloga izvršbe po ZIUPOPDVE bo tako veljal do  vključno 18. 4. 2021. Po tem datumu se bodo izvršilni postopki izvajali oziroma nadaljevali skladno z določbami ZIZ. Več...

 Vlada sprejela Sklep o podaljšanju ukrepov na področju postopkov zaradi insolventnosti  (24.3.2021)

Za ublažitev negativnih posledic epidemije so bili tako v obdobju prvega kot tudi v obdobju drugega vala epidemije sprejeti številni zakonski blažilni ukrepi. Z Zakonom o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE) so bili s t. i. sedmim protikoronskim zakonom sprejeti tudi ukrepi na področju postopkov zaradi insolventnosti; urejata jih 56. in 57. člen ZIUPOPDVE.

Na podlagi prvega odstavka 56. člena ZIUPOPDVE je poslovodstvo družbe, ponovno, kot je bilo v obdobju prvega vala epidemije, začasno razbremenjeno obveznosti vložiti predlog za začetek stečajnega postopka ali postopka prisilne poravnave, če je dolgoročna plačilna nesposobnost družbe posledica razglasitve epidemije, in če obstajajo izgledi, da bo družba lahko položaj dolgoročne plačilne nesposobnosti odpravila.

Po prvem odstavku 57. člena ZIUPOPDVE pa je, kot začasen ukrep, podaljšano obdobje, za katerega lahko sodišče odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, ter podaljšan rok, v katerem lahko dolžnik tak odlog opraviči. Z odstopom od splošnih pravil t. i. stečajnega zakona lahko sodišče obdobje odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečaja odloži za daljše obdobje, in sicer ne le za dva meseca, ampak za štiri mesece, če je insolventnost dolžnika posledica razglasitve epidemije. S tem ukrepom se je dolžnikom (za enako obdobje kot v prvem valu epidemije) dalo na razpolago dva dodatna meseca za izvedbo potrebnih ukrepov finančnega prestrukturiranja za odpravo insolventnosti oziroma za predložitev predloga za prisilno poravnavo.

Oba navedena ukrepa sta le začasne narave. Opisani izredni pravni režim velja najpozneje do 31. marca 2021, vlada pa lahko s sklepom vsakega od njiju podaljša za najdalj šest mesecev. Ker glede na razmere in dejansko stanje še vedno obstojijo razlogi, zaradi katerih sta bila ukrepa uzakonjena, ju vlada s sklepom podaljšuje do 30. junija 2021. Vir: https://www.gov.si/novice/2021-03-24-66-redna-seja-vlade-republike-slovenije/

 Podaljšanje interventnih ukrepov na davčnem področju (23.3.2021)

Vlada je sprejela Sklep o spremembi Sklepa o podaljšanju ukrepov iz 67. in 68. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19. Ukrepe podaljšujemo do 30. junija 2021.

Ker so zaradi epidemioloških razmer še vedno omejene nekatere gospodarske dejavnosti, zaradi česar se davčni zavezanci soočajo s težavami pri pridobivanju prihodka ter plačilu davčnih obveznosti, se do 30. junija 2021 podaljšuje veljavnost ukrepov iz 67. in 68. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19. Ukrepi davčnim zavezancem omogočajo lažje izpolnjevanje davčnih obveznosti (tj. odlog oziroma obročno plačilo davka, prispevkov, akontacij davka in davčnega odtegljaja, za čas odloga in obročnega plačila pa se davčnemu zavezancu ne zaračunajo obresti). Vir: https://www.gov.si/novice/2021-03-24-66-redna-seja-vlade-republike-slovenije/

 Z MINISTRI O MOŽNOSTIH PODALJŠANJA MORATORIJA KREDITOV (23.3.2021)

GZS je skupaj z ZBS in OZS na sestanku pri finančnem ministru Širclju in gospodarskem ministru Zdravku Počivalšku predstavila argumente za potrebno podaljšanje moratorijev kreditov za ekonomsko najbolj prizadete, dlje časa zaprte gospodarske panoge tudi po 1. aprilu 2021.

Ob ponovnem zagonu bodo podjetja iz dejavnosti turizma, gostinstva, hotelirstva, smučišč, žičničarjev, športa rekreacije in regeneracije potrebovale nova likvidna sredstva. Za ta podjetja pomeni nepodaljšanje moratorijev kreditov avtomatično poslabšanje bonitete ter posledično višje stroške financiranja ter spremenjeno obravnavo pri bankah ter oteženo dostopanje do novih kreditov.

GZS je za podjetja ekonomsko najbolj prizadetih panog zato predlagala:

-          podaljšanje iztekajočega ukrepa moratorijev kreditov tudi po 31.3.2021, vsaj do konca leta 2021, za kar je potrebna odobritev Evropskega bančnega organa EBA;

-          sprejetje nove - poenostavljene poroštvene sheme v okviru zakonskih podlag in ukrepov. Pri tem je izpostavila, da mora biti poroštvena shema države enostavna, dostopna, fleksibilna ter predvsem učinkovita tudi za manjša in srednja podjetja najbolj prizadetih panog;

-          ohranitev bonitetne ocene podjetij na podlagi finančnih pokazateljev iz leta 2019.

Glede na iztekajoči se rok 31.3.2021 so predstavniki ministrstev napovedali hitro ukrepanje. Aktivnosti bodo potekale na relaciji do Evropskega bančnega organa EBA na področju možnosti podaljšanja moratorijev kreditov ter  na področju priprave zakonskih sprememb v okviru PKP ukrepov.

 MORATORIJI IN DRŽAVNA JAMSTVA ZA NOVA POSOJILA: POBUDA GZS, ZBS IN OZS ZA PODALJŠANJE INTERVENTNE ZAKONODAJE (18.2.2021)

GZS, ZBS in OZS so 17. februarja v skupnem pozivu  na Vlado RS naslovili pobudo, da se predlogi podaljšanja nekaterih ukrepov s področja moratorijev in državnih jamstev za nova posojila vključijo v #PKP9. Predlagali so, da se odlog plačila obveznosti podaljša do konca leta 2021 ne glede na morebitno koriščenje te možnosti, podaljšanje poroštvene sheme za nova posojila ter njeno poenostavitev pri manjših posojilih. Več...

 ANKETA GZS O DRŽAVNI POMOČI: OHRANJANJE ZAPOSLOVANJA KLJUČNO ZA OHRANITEV GOSPODARSKE AKTIVNOSTI (17.2.2021)

70 % storitvenih in 60 % industrijskih podjetij je v lanskem letu beležilo padec prodaje, je pokazala anketa Gospodarske zbornice Slovenije, v kateri je sodelovalo 423 podjetij. Povprečnemu podjetju se je prodaja zmanjšala za 15 %. Kljub epidemiji pa je pretežni del podjetij leto zaključil s pozitivnim dobičkom iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA). Kot najkoristnejša ukrepa za ohranitev poslovanja so anketirana podjetja ocenila čakanje na delo in skrajšan delovni čas. 39 odstotkov podjetij, ki so pomoč prejela, pa bo moralo v povprečju vrniti 40 odstotkov pomoči. Več...

 SPREJET #PKP8 - PREGLED KLJUČNIH UKREPOV (5.2.2021)

Državni zbor RS je seji 3. 2. 2021 sprejel Zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (PKP8), ki prinaša dodatne ukrepe za ohranitev delovnih mest in pomoč, med drugim podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo ter prevzem dela bremena za dvig minimalne plače s strani države. Pravna služba GZS je pripravila pregled ključnih ukrepov. Zakon je začel veljati 5. februarja. Več...

 PODALJŠAN ZAČASNI OKVIR ZA DRŽAVNO POMOČ, SPREJET ZA PODPORO GOSPODARSTVU OB IZBRUHU KORONAVIRUSA (29.1.2021)

Evropska komisija je začasni okvir za državno pomoč, sprejet za podporo gospodarstvu ob izbruhu koronavirusa, podaljšala do 31. decembra letos. Ob tem je tudi razširila področje njegove uporabe, saj je povišala zgornje meje, ki so v njem določene, in omogočila, da se do konca naslednjega leta nekateri vračljivi instrumenti pretvorijo v neposredna nepovratna sredstva.

Višje zgornje meje pomoči

Ob upoštevanju vztrajne gospodarske negotovosti ter podaljšanih vladnih ukrepov za omejitev gospodarske dejavnosti, s katerimi naj bi se zajezilo širjenje virusa, so se z današnjo spremembo prav tako povišale zgornje meje nekaterih ukrepov podpore, določene v začasnem okviru:

  • Kar zadeva omejene zneske pomoči, dodeljene na podlagi začasnega okvira, so se predhodne zgornje meje na podjetje dejansko podvojile (ob upoštevanju razpoložljivosti podpore de minimis). Nove zgornje meje znašajo 225 000 evrov na podjetje, dejavno na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov (prej 100 000 evrov), 270 000 evrov na podjetje, dejavno v sektorju ribištva in akvakulture (prej 120 000 evrov), in 1,8 milijona evrov na podjetje, dejavno v vseh drugih sektorjih (prej 800 000 evrov). Tako kot prej se lahko ta pomoč kombinira s pomočjo de minimis v višini do 200 000 evrov na podjetje (do 30 000 evrov na podjetje, dejavno v sektorju ribištva in akvakulture, in do 25 000 evrov na podjetje, dejavno v kmetijskem sektorju) v obdobju treh poslovnih let, če so izpolnjene zahteve ustrezne pomoči de minimis.
  • Za podjetja, ki jih je kriza zaradi koronavirusa še posebej prizadela in katerih izguba prometa v upravičenem obdobju znaša vsaj 30 % v primerjavi z istim obdobjem leta 2019, lahko država prispeva k delu fiksnih stroškov podjetij, ki jih ne krijejo njihovi prihodki, v znesku do 10 milijonov evrov na podjetje (prej 3 milijone evrov).

Evropska komisarka za politiko konkurence Margrethe Vestager je dejala: »Ker pandemija koronavirusa traja dlje, kot smo upali, moramo še naprej skrbeti za to, da lahko države članice zagotavljajo potrebno podporo za preživetje podjetij. S tem bomo državam članicam omogočili, da izkoristijo vso prožnost pravil o državni pomoči, hkrati pa omejili izkrivljanja konkurence.« Celotno sporočilo

 #PKP7 SPREJET – PREGLED KLJUČNIH UKREPOV (31.12.2020)

30. decembra 202 je bil v Uradnem listu objavljen Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE) oziroma t. i. #PKP7. Zakon je začel veljati 31. decembra 2020. Pravna služba GZS je pripravila pregled ključnih ukrepov po #PKP7. Več...

 #PKP7 OBJAVLJEN V URADNEM LISTU (31.12.2020)
Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE) oziroma t. i. #PKP7 je bil objavljen v Uradnem listu RS dne 30. decembra 2020. Zakon začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, torej 31. decembra 2020. http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8304

 PONUDBA SID BANKE V DRUGEM VALU (10.12.2020)

V SID banki gospodarstvu tudi v drugem valu epidemije COVID-19 nudijo prilagojene programe neposrednega in posrednega financiranja, interventne nove programe ter tudi razvojne programe, ki so pomembni za ponoven zagon gospodarstva, v skupini višini približno 600 milijonov evrov. Nadaljujejo tudi z izvajanjem različnih instrumentov zavarovanj za ublažitev finančnih posledic epidemije COVID-19. Več...

 SPREJET #PKP6 (26.11.2020)

Pregled nad ključnimi novimi ter podaljšanjem /spremembami veljavnih ukrepov. Več...

 PODALJŠANJE POROŠTVENE SHEME DO 30. JUNIJA 2021

Evropska komisija je 13. oktobra 2020 sprejela 4. spremembo Začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 , ki se nanaša na pomoč kreditojemalcem v obliki poroštev za posojila. Slovenija je za zagotovitev dodatne likvidnosti gospodarstvu ukrep poroštva za kreditne pogodbe, sklenjene do 31. decembra 2020, uredila v ZDLGPE. Na podlagi spremembe Začasnega okvira je bilo omogočeno podaljšanje tega ukrepa, zato je Slovenija z Zakonom o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP) podaljšala ukrep poroštva iz ZDLGPE. S tem je omogočeno, da bo poroštvo države veljalo za vse kreditne pogodbe, ki jih bodo kreditojemalci v skladu z ZDLGPE sklenili do 30. junija 2021. Kakovost in dostopnost poroštva države za obveznosti kreditojemalcev se ne spreminja.

 SPS: NOVA KREDITNO – GARANCIJSKA LINIJA C19 (14.5.2020)

  • Slovenski podjetniški sklad je 08.05.2020 v Ur.l. RS št. 65/2020 objavil spremembe javnega razpisa z oznako P1 plus 2020 – Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 31 z dne 20.03.2020. Glavna novost se nanaša na vzpostavljeno novo kreditno - garancijsko linijo z oznako C.19 – Mikrogarancije za MSP – kritje škode zaradi virusa COVID-19. Podjetje lahko kandidira za mikrogarancije – financiranje samo obratnih sredstev le v primeru, kadar je iz poslovnega načrta podjetja razvidno, da podjetje ta sredstva potrebuje za razvoj oz. širitev dejavnosti in s tem za krepitev podjetniške aktivnosti ali za namen premagovanja finančnih težav pri poslovanju, nastalih zaradi virusa COVID-19. Več informacij: https://www.podjetniskisklad.si/sl/novice-in-objave/novice/sporocila-za-javnost/696-v-okviru-razpisa-p1-plus-2020-vzpostavljena-nova-kreditno-garancijska-linija-za-kritje-skode-covid-19