Pomembne informacije

ZAKON O INTERVENTNIH UKREPIH ZA POMOČ PRI OMILITVI POSLEDIC DRUGEGA VALA EPIDEMIJE COVID-19 (ZIUPOPDVE)– PRENEHANJE ODLOKA IZVRŠBE ZOPER FIZIČNE OSEBE Z 18.4.2021 (16.4.2021)

Na podlagi Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE)  je bila z 31. 12. 2020 odložena izvršba za dolžnike, ki so fizične osebe. Odložitev se ne nanaša na izvršbe v nujnih zadevah, o katerih sodišče odloča tudi v času epidemije in izvršbo zaradi izterjave terjatev iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal.  Ukrep odloga izvršbe je veljal do 31. januarja 2021, vendar ga je Vlada Republike Slovenije ob ugotovitvi, da še vedno obstojijo razlogi, ki so bili podlaga za njegov sprejem, podaljšala dvakrat in sicer do 17. 3. 2021 in naknadno do 18. 4. 2021. V skladu s tretjim odstavkom 121. člena ZIUPOPDVE je bilo možno nadaljnje podaljšanje ukrepa odloga izvršbe, in sicer najdlje do konca aprila 2021. Obveščamo  Vas, da se Vlada Republike Slovenije na podlagi predhodno prejetih podatkov in mnenj za podaljšanje odloga izvršbe zoper fizične osebe do 30. 4. 2021 ni odločila, saj je bilo ocenjeno, da glede na posredovane podatke predsednika Vrhovnega sodišča, mnenja Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in na novo uveljavljene normativne rešitve Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ne obstajajo več enaki razlogi, kot so obstajali ob uveljavitvi ZIUPOPDVE, ki je uzakonil ta ukrep, torej 31. 12. 2021. Ukrep zakonskega odloga izvršbe po ZIUPOPDVE bo tako veljal do  vključno 18. 4. 2021. Po tem datumu se bodo izvršilni postopki izvajali oziroma nadaljevali skladno z določbami ZIZ. Več...

Podaljšanje roka za predložitev letnih poročil (30.3.2021)

Državni zbor RS je 26. 3. 2021 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022 (ZIPRS2122-A), ki v 6. členu določa predložitev letnih poročil najpozneje do 30. aprila 2021.

Po informaciji Službe za odnose z javnostmi Državnega zbora RS bo zakon v skladu s Poslovnikom DZ RS posredovan v razglasitev predsedniku republike osmi dan po sprejemu, razen v primeru izrednih okoliščin. Čeprav zakon še ne bo objavljen v Uradnem listu RS, bo aplikacija za predložitev letnih poročil na portalu AJPES odprta tudi po 31. marcu 2021. Roki za predložitev premoženjskih bilanc ostajajo nespremenjeni. Vir: https://www.ajpes.si/novica/Podaljsanje_roka_za_predlozitev_letnih_porocil?id=480

Rok za oddajo letnih obračunov DDPO in DohDej podaljšan do 30. 4. 2021 (30.3.2021)

Državni zbor RS je 26. 3. 2021 sprejel Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022 (ZIPRS), v katerem je tudi določba o podaljšanju roka za oddajo obračunov DDPO in DohDej do 30. aprila 2021. Več...

Vlada sprejela Sklep o podaljšanju ukrepov na področju postopkov zaradi insolventnosti  (24.3.2021)

Za ublažitev negativnih posledic epidemije so bili tako v obdobju prvega kot tudi v obdobju drugega vala epidemije sprejeti številni zakonski blažilni ukrepi. Z Zakonom o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE) so bili s t. i. sedmim protikoronskim zakonom sprejeti tudi ukrepi na področju postopkov zaradi insolventnosti; urejata jih 56. in 57. člen ZIUPOPDVE.

Na podlagi prvega odstavka 56. člena ZIUPOPDVE je poslovodstvo družbe, ponovno, kot je bilo v obdobju prvega vala epidemije, začasno razbremenjeno obveznosti vložiti predlog za začetek stečajnega postopka ali postopka prisilne poravnave, če je dolgoročna plačilna nesposobnost družbe posledica razglasitve epidemije, in če obstajajo izgledi, da bo družba lahko položaj dolgoročne plačilne nesposobnosti odpravila.

Po prvem odstavku 57. člena ZIUPOPDVE pa je, kot začasen ukrep, podaljšano obdobje, za katerega lahko sodišče odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, ter podaljšan rok, v katerem lahko dolžnik tak odlog opraviči. Z odstopom od splošnih pravil t. i. stečajnega zakona lahko sodišče obdobje odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečaja odloži za daljše obdobje, in sicer ne le za dva meseca, ampak za štiri mesece, če je insolventnost dolžnika posledica razglasitve epidemije. S tem ukrepom se je dolžnikom (za enako obdobje kot v prvem valu epidemije) dalo na razpolago dva dodatna meseca za izvedbo potrebnih ukrepov finančnega prestrukturiranja za odpravo insolventnosti oziroma za predložitev predloga za prisilno poravnavo.

Oba navedena ukrepa sta le začasne narave. Opisani izredni pravni režim velja najpozneje do 31. marca 2021, vlada pa lahko s sklepom vsakega od njiju podaljša za najdalj šest mesecev. Ker glede na razmere in dejansko stanje še vedno obstojijo razlogi, zaradi katerih sta bila ukrepa uzakonjena, ju vlada s sklepom podaljšuje do 30. junija 2021.

Vir: https://www.gov.si/novice/2021-03-24-66-redna-seja-vlade-republike-slovenije/

Podaljšanje interventnih ukrepov na davčnem področju (23.3.2021)

Vlada je sprejela Sklep o spremembi Sklepa o podaljšanju ukrepov iz 67. in 68. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19. Ukrepe podaljšujemo do 30. junija 2021.

Ker so zaradi epidemioloških razmer še vedno omejene nekatere gospodarske dejavnosti, zaradi česar se davčni zavezanci soočajo s težavami pri pridobivanju prihodka ter plačilu davčnih obveznosti, se do 30. junija 2021 podaljšuje veljavnost ukrepov iz 67. in 68. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19. Ukrepi davčnim zavezancem omogočajo lažje izpolnjevanje davčnih obveznosti (tj. odlog oziroma obročno plačilo davka, prispevkov, akontacij davka in davčnega odtegljaja, za čas odloga in obročnega plačila pa se davčnemu zavezancu ne zaračunajo obresti). Vir: https://www.gov.si/novice/2021-03-24-66-redna-seja-vlade-republike-slovenije/

Z MINISTRI O MOŽNOSTIH PODALJŠANJA MORATORIJA KREDITOV (23.3.2021)

GZS je skupaj z ZBS in OZS na sestanku pri finančnem ministru Širclju in gospodarskem ministru Zdravku Počivalšku predstavila argumente za potrebno podaljšanje moratorijev kreditov za ekonomsko najbolj prizadete, dlje časa zaprte gospodarske panoge tudi po 1. aprilu 2021.

Ob ponovnem zagonu bodo podjetja iz dejavnosti turizma, gostinstva, hotelirstva, smučišč, žičničarjev, športa rekreacije in regeneracije potrebovale nova likvidna sredstva. Za ta podjetja pomeni nepodaljšanje moratorijev kreditov avtomatično poslabšanje bonitete ter posledično višje stroške financiranja ter spremenjeno obravnavo pri bankah ter oteženo dostopanje do novih kreditov.

GZS je za podjetja ekonomsko najbolj prizadetih panog zato predlagala:

-          podaljšanje iztekajočega ukrepa moratorijev kreditov tudi po 31.3.2021, vsaj do konca leta 2021, za kar je potrebna odobritev Evropskega bančnega organa EBA;

-          sprejetje nove - poenostavljene poroštvene sheme v okviru zakonskih podlag in ukrepov. Pri tem je izpostavila, da mora biti poroštvena shema države enostavna, dostopna, fleksibilna ter predvsem učinkovita tudi za manjša in srednja podjetja najbolj prizadetih panog;

-          ohranitev bonitetne ocene podjetij na podlagi finančnih pokazateljev iz leta 2019.

Glede na iztekajoči se rok 31.3.2021 so predstavniki ministrstev napovedali hitro ukrepanje. Aktivnosti bodo potekale na relaciji do Evropskega bančnega organa EBA na področju možnosti podaljšanja moratorijev kreditov ter  na področju priprave zakonskih sprememb v okviru PKP ukrepov.

PODALJŠANA UKREP ODLOGA IZVRŠBE IN UKREP POSEBNIH PRAVIL NA PODROČJU DAVČNE IZVRŠBE (17.3.2021)

Vlada je na dopisni seji dne 16.3.2021 podaljšala ukrep odloga izvršbe in ukrep posebnih pravil na področju davčne izvršbe do 18. aprila.

Povezava do predpisov:

https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2021-01-0795/sklep-o-spremembi-sklepa-o-podaljsanju-ukrepa-odloga-izvrsbe

https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2021-01-0794/sklep-o-spremembi-sklepa-o-podaljsanju-ukrepa-na-podrocju-davcne-izvrsbe

Več na: https://www.gov.si/novice/2021-03-16-186-dopisna-seja-vlade-republike-slovenije/

Aktualna ponudba ugodnih programov neposrednega in posrednega financiranja SID banke (1.3.2021)

Več...

Ministrstvo za finance je objavilo pravilnik, ki ureja vračanje korona pomoči glede na upad prihodkov, kot je to določil PKP7. (26.2.2021) Povezava do pravilnika

MORATORIJI IN DRŽAVNA JAMSTVA ZA NOVA POSOJILA: POBUDA GZS, ZBS IN OZS ZA PODALJŠANJE INTERVENTNE ZAKONODAJE (18.2.2021)

GZS, ZBS in OZS so 17. februarja v skupnem pozivu  na Vlado RS naslovili pobudo, da se predlogi podaljšanja nekaterih ukrepov s področja moratorijev in državnih jamstev za nova posojila vključijo v #PKP9. Predlagali so, da se odlog plačila obveznosti podaljša do konca leta 2021 ne glede na morebitno koriščenje te možnosti, podaljšanje poroštvene sheme za nova posojila ter njeno poenostavitev pri manjših posojilih. Več...

ANKETA GZS O DRŽAVNI POMOČI: OHRANJANJE ZAPOSLOVANJA KLJUČNO ZA OHRANITEV GOSPODARSKE AKTIVNOSTI (17.2.2021)

70 % storitvenih in 60 % industrijskih podjetij je v lanskem letu beležilo padec prodaje, je pokazala anketa Gospodarske zbornice Slovenije, v kateri je sodelovalo 423 podjetij. Povprečnemu podjetju se je prodaja zmanjšala za 15 %. Kljub epidemiji pa je pretežni del podjetij leto zaključil s pozitivnim dobičkom iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA). Kot najkoristnejša ukrepa za ohranitev poslovanja so anketirana podjetja ocenila čakanje na delo in skrajšan delovni čas. 39 odstotkov podjetij, ki so pomoč prejela, pa bo moralo v povprečju vrniti 40 odstotkov pomoči. Več...

SPREJET #PKP8 - PREGLED KLJUČNIH UKREPOV (5.2.2021)

Državni zbor RS je seji 3. 2. 2021 sprejel Zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (PKP8), ki prinaša dodatne ukrepe za ohranitev delovnih mest in pomoč, med drugim podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo ter prevzem dela bremena za dvig minimalne plače s strani države. Pravna služba GZS je pripravila pregled ključnih ukrepov. Zakon je začel veljati 5. februarja. Več...

Pravilnik o izvajanju oprostitve ali delne oprostitve plačila najemnin zaradi omilitve posledic drugega vala epidemije COVID-19

Minister za javno upravo je skladno s 94. členom Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 175/20, v nadaljnjem besedilu: ZIUOPDVE) izdal Pravilnik o izvajanju oprostitve ali delne oprostitve plačila najemnin zaradi omilitve posledic drugega vala epidemije COVID-19, ki ureja postopek in način odločanja ter zahtevano dokumentacijo za izvajanje enake obravnave upravičencev za oprostitev ali delno oprostitev plačila najemnine po 94. členu ZIUOPDVE.

Skladno s pravilnikom lahko upravičenci vlogo oddajo do 30. aprila 2021.

Pravilnik se nahaja na naslednji povezavi: http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV14177

Pravilnik o izvajanju oprostitve ali delne oprostitve plačila najemnin zaradi omilitve posledic drugega vala epidemije COVID-19 za športne organizacije

Minister za javno upravo je skladno s 95. členom Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 175/20, v nadaljnjem besedilu: ZIUOPDVE) izdal Pravilnik o izvajanju oprostitve ali delne oprostitve plačila najemnin zaradi omilitve posledic drugega vala epidemije COVID-19 za športne organizacije, ki ureja postopek in način odločanja ter zahtevano dokumentacijo za izvajanje enake obravnave upravičencev za oprostitev ali delno oprostitev plačila najemnine za športne organizacije po 95. členu ZIUOPDVE.

Skladno s pravilnikom lahko upravičenci vlogo oddajo do 30. aprila 2021.

Pravilnik se nahaja na naslednji povezavi: http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV14192

PODALJŠAN ZAČASNI OKVIR ZA DRŽAVNO POMOČ, SPREJET ZA PODPORO GOSPODARSTVU OB IZBRUHU KORONAVIRUSA (29.1.2021)

Evropska komisija je začasni okvir za državno pomoč, sprejet za podporo gospodarstvu ob izbruhu koronavirusa, podaljšala do 31. decembra letos. Ob tem je tudi razširila področje njegove uporabe, saj je povišala zgornje meje, ki so v njem določene, in omogočila, da se do konca naslednjega leta nekateri vračljivi instrumenti pretvorijo v neposredna nepovratna sredstva.

Višje zgornje meje pomoči

Ob upoštevanju vztrajne gospodarske negotovosti ter podaljšanih vladnih ukrepov za omejitev gospodarske dejavnosti, s katerimi naj bi se zajezilo širjenje virusa, so se z današnjo spremembo prav tako povišale zgornje meje nekaterih ukrepov podpore, določene v začasnem okviru:

  • Kar zadeva omejene zneske pomoči, dodeljene na podlagi začasnega okvira, so se predhodne zgornje meje na podjetje dejansko podvojile (ob upoštevanju razpoložljivosti podpore de minimis). Nove zgornje meje znašajo 225 000 evrov na podjetje, dejavno na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov (prej 100 000 evrov), 270 000 evrov na podjetje, dejavno v sektorju ribištva in akvakulture (prej 120 000 evrov), in 1,8 milijona evrov na podjetje, dejavno v vseh drugih sektorjih (prej 800 000 evrov). Tako kot prej se lahko ta pomoč kombinira s pomočjo de minimis v višini do 200 000 evrov na podjetje (do 30 000 evrov na podjetje, dejavno v sektorju ribištva in akvakulture, in do 25 000 evrov na podjetje, dejavno v kmetijskem sektorju) v obdobju treh poslovnih let, če so izpolnjene zahteve ustrezne pomoči de minimis.
  • Za podjetja, ki jih je kriza zaradi koronavirusa še posebej prizadela in katerih izguba prometa v upravičenem obdobju znaša vsaj 30 % v primerjavi z istim obdobjem leta 2019, lahko država prispeva k delu fiksnih stroškov podjetij, ki jih ne krijejo njihovi prihodki, v znesku do 10 milijonov evrov na podjetje (prej 3 milijone evrov).

Evropska komisarka za politiko konkurence Margrethe Vestager je dejala: »Ker pandemija koronavirusa traja dlje, kot smo upali, moramo še naprej skrbeti za to, da lahko države članice zagotavljajo potrebno podporo za preživetje podjetij. S tem bomo državam članicam omogočili, da izkoristijo vso prožnost pravil o državni pomoči, hkrati pa omejili izkrivljanja konkurence.«

Celotno sporočilo:

https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_21_261

#PKP7 SPREJET – PREGLED KLJUČNIH UKREPOV (31.12.2020)

30. decembra 202 je bil v Uradnem listu objavljen Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE) oziroma t. i. #PKP7. Zakon je začel veljati 31. decembra 2020. Pravna služba GZS je pripravila pregled ključnih ukrepov po #PKP7. Več...

#PKP7 OBJAVLJEN V URADNEM LISTU (31.12.2020)
Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE) oziroma t. i. #PKP7 je bil objavljen v Uradnem listu RS dne 30. decembra 2020. Zakon začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, torej 31. decembra 2020.

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8304

PONUDBA SID BANKE V DRUGEM VALU (10.12.2020)

V SID banki gospodarstvu tudi v drugem valu epidemije COVID-19 nudijo prilagojene programe neposrednega in posrednega financiranja, interventne nove programe ter tudi razvojne programe, ki so pomembni za ponoven zagon gospodarstva, v skupini višini približno 600 milijonov evrov. Nadaljujejo tudi z izvajanjem različnih instrumentov zavarovanj za ublažitev finančnih posledic epidemije COVID-19. Več...

Sprejet #PKP6 (26.11.2020)

Pregled nad ključnimi novimi ter podaljšanjem /spremembami veljavnih ukrepov. Več...

Objavljen javni poziv za podporo podjetjem v gostinskem in turističnem sektorju (16.11.2020)

Javna agencija SPIRIT Slovenija, izvajalska institucija Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, je danes objavila Javni poziv za sofinanciranje obratovalnih stroškov podjetjem v gostinstvu in turizmu za čas prvega vala razglašene epidemije COVID-19 v času od 12. marca do 31. maja 2020. Namenjen je mikro, malim in srednje velikim podjetjem, ki bodo lahko dobila do največ 9.999,00 EUR. Z javnim pozivom bodo dodeljena nepovratna sredstva rekordnemu številu upravičencev slovenskega turizma, poziv pa je tudi prvič v celoti digitaliziran, enostaven in izplačljiv brez dodatnih administrativnih bremen. Več...

PODALJŠANJE POROŠTVENE SHEME DO 30. JUNIJA 2021

Evropska komisija je 13. oktobra 2020 sprejela 4. spremembo Začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 , ki se nanaša na pomoč kreditojemalcem v obliki poroštev za posojila. Slovenija je za zagotovitev dodatne likvidnosti gospodarstvu ukrep poroštva za kreditne pogodbe, sklenjene do 31. decembra 2020, uredila v ZDLGPE. Na podlagi spremembe Začasnega okvira je bilo omogočeno podaljšanje tega ukrepa, zato je Slovenija z Zakonom o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP) podaljšala ukrep poroštva iz ZDLGPE. S tem je omogočeno, da bo poroštvo države veljalo za vse kreditne pogodbe, ki jih bodo kreditojemalci v skladu z ZDLGPE sklenili do 30. junija 2021. Kakovost in dostopnost poroštva države za obveznosti kreditojemalcev se ne spreminja.

SPS: NOVA KREDITNO – GARANCIJSKA LINIJA C19 (14.5.2020)

  • Slovenski podjetniški sklad je 08.05.2020 v Ur.l. RS št. 65/2020 objavil spremembe javnega razpisa z oznako P1 plus 2020 – Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 31 z dne 20.03.2020. Glavna novost se nanaša na vzpostavljeno novo kreditno - garancijsko linijo z oznako C.19 – Mikrogarancije za MSP – kritje škode zaradi virusa COVID-19. Podjetje lahko kandidira za mikrogarancije – financiranje samo obratnih sredstev le v primeru, kadar je iz poslovnega načrta podjetja razvidno, da podjetje ta sredstva potrebuje za razvoj oz. širitev dejavnosti in s tem za krepitev podjetniške aktivnosti ali za namen premagovanja finančnih težav pri poslovanju, nastalih zaradi virusa COVID-19. Več informacij: https://www.podjetniskisklad.si/sl/novice-in-objave/novice/sporocila-za-javnost/696-v-okviru-razpisa-p1-plus-2020-vzpostavljena-nova-kreditno-garancijska-linija-za-kritje-skode-covid-19

FURS: POGOSTA VPRAŠANJA IN ODGOVORI O UKREPIH NA DAVČNEM PODROČJU ZA BLAŽITEV POSLEDIC KORONAVIRUSA (22.5.2020)

UPORABA PRAVILNE KODE FAND (ZIUZEOP) (17.4.2020)

  • Združenje bank Slovenije ter banke in hranilnice, članice ZBS, naprošamo izplačevalce pomoči in dodatkov, izplačanih skladno z Zakonom o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP), da jih na račune prejemnikov nakazujejo ločeno od izplačil rednih prejemkov, ter da pri tem uporabijo kodo namena FAND. Z zakonom je določeno, da so vsi prejemki, izplačani na podlagi tega zakona, izvzeti iz izvršbe po Zakonu o izvršbi in zavarovanju in iz davčne izvršbe po ZDavP-2. Postopki v bankah in hranilnicah so avtomatizirani. Pri kodi FAND so izplačila pomoči avtomatično izvzeta iz izvršbe. V primeru uporabe napačnih kod so lahko sredstva zarubljena, kar bo povzročilo mnogo slabe volje na strani prejemnikov in ogromno nepotrebnega dodatnega dela na strani bank in hranilnic ter komitentov (banke namreč še naprej izvršujejo preživninske sklepe in sklepe o zasegu denarnega dobroimetja v postopkih osebnega stečaja po ZFPPIPP). Le s pravilno uporabo kode, ki je izvzeta iz rubeža, bodo lahko banke in hranilnice pomoči, ki jih bodo njihovi komitenti prejeli po interventnem zakonu, razporedile med izvzete prilive iz izvršbe.

IZJAVA ZA PRIDOBITEV TEMELJNEGA DOHODKA IN OPROSTITEV PLAČILA PRISPEVKOV (14.4.2020)

  • Dostopna je na spletnem portalu eDavki in v mobilni aplikaciji eDavki. Vložiti jo je treba najpozneje do 31.5.2020. Izjave ni mogoče vložiti v papirnati obliki. Do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka in oprostitve plačila prispevkov so upravičene samozaposlene osebe, družbeniki, verski uslužbenci in kmetje, ki zaradi epidemije COVID-19 ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu. Več

DODATNA LIKVIDNOST ZA PODJETJA (7.4.2020)

  • Evropska komisija je 6. aprila sprostila 1 milijardo evrov iz Evropskega sklada za strateške naložbe - EFSI (podrobneje: v okviru jamstvene sheme za posojila COSME ter tudi jamstva InnovFin za MSP v okviru programa Obzorje 2020), ki jo bo lahko Evropski investicijski sklad (EIF), del EIB skupine, uporabljal za jamstva. Tako bo EIF omogočeno, da izdaja posebna jamstva za spodbujanje bank in drugih posojilodajalcev, da zagotovijo likvidnost vsaj 100.000 evropskim malim in srednjim podjetjem (MSP) ter malim podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ki jih je prizadel gospodarski učinek pandemije koronavirusa. Po ocenah se bo lahko mobiliziralo za 8 milijard evrov posojil. EIF bo jamstva ponudil na trgu preko nacionalnih finančnih posrednikov v okviru EIF razpisa z dne 6. aprila.
  • Izpolnjuje se zaveza iz sporočila Komisije z dne 13. marca, da se zagotovi takojšnja pomoč hudo prizadetim MSP. Prva sredstva naj bi stekla že aprila. Gre za del svežnja ukrepov, ki ga je EIB skupina napovedala 16. marca za hitro mobilizaciji podpore za evropska podjetja.

NALOŽBENA POBUDA ZA ODZIV PROTI KORONAVIRUSU (CRII ter CRII+) (7.4.2020)

  • Komisija v okviru te nove pobude 13.marca predlagala (Evropski parlament je potrdil 26. marca, Svet pa 30.marca, veljavno od 1. aprila dalje) prerazporeditev 37 milijard evrov iz kohezijske politike za boj proti koronavirusu. Komisija se je letos odrekla obveznosti, da od držav članic zahteva vračilo neporabljenega t.i. predfinanciranja za strukturne sklade za leto 2019. To pomeni 8 milijard evrov iz proračuna EU, ki jih bodo države članice lahko uporabile za dopolnitev strukturnega financiranja. Dejansko bo to povečalo obseg naložb v letu 2020 in pomagalo pri čimprejšnji porabi še nedodeljenih 28 milijard evrov kohezijskih sredstev za obdobje 2014–2020 zlasti na področjih, ki potrebujejo hitro ukrepanje: zdravstveni sistemi, pomoč malim in srednje velikim podjetjem, trgu delu. Za Slovenijo je tako predvidenih 114 milijonov evrov (iz neporabljenega predfinanciraja v letu 2019) ter 86 milijonov evrov (predfinanciranje za leto 2020). Slovenija ima tudi še nekoriščena sredstva iz kohezijske politike za obdobje 2014-2020.
  • Komisija je skupaj s to novo naložbeno pobudo CRII predlagala tudi razširitev področja uporabe Solidarnostnega sklada EU in sicer z vključitvijo krize na področje javnega zdravstva. To bi omogočilo uporabo tega sklada za najbolj prizadete države članice. V Solidarnostnem skladu EU je v letu 2020 voljo do 180 milijonov evrov.
  • Obenem je Komisija 2. aprila predlagala tudi nadgradnjo naložbene pobude v odziv na koronavirus (CRII+) tako, da se omogoči prenos sredstev med skladi ter tudi prenos med kategorijami regij in cilji politik, da se odpravi zahteve glede sofinanciranja (se pravi gre za 100% financiranje s strani EU) in da se poenostavi upravljanje. Te dodatne poenostavitve morajo zdaj potrditi še države članice (Svet EU ) in Evropski parlament.

ZAČASNI INSTRUMENT – POBUDA ZA OHRANJANJE DELOVNIH MEST – POBUDA SURE (7.4.2020)

  • Evropska komisija je 2. aprila kot odziv na enormno povečevanje brezposelnosti in v smeri priprave gospodarstvo EU na nov zagon po krizi: nov in ZAČASNI instrument brez nacionalnih ovojnic - pobuda SURE – za ohranitev delovnih mest oz. uvedbo shem skrajšanega delovnega časa in zaščito delovnih mest, zaposlenih in samozaposlenih pred odpuščanjem in izgubo dohodka. Predlog za posojila v višini do 100 milijard evrov za države, da bodo lahko financirale tovrstne sheme. Evropska komisija se bo v imenu EU zadolžila pod ugodnimi pogoji na mednarodnih trgih in nato plasirala ugoden kredit državam, ki bodo za to zaprosile (formalno bo šlo za sklep Sveta o finančni pomoči EU posamezni državi članici). Jamstva za ta posojila (min 25%) bodo morale zagotoviti države, o tem bo tekla razprava na evroskupini že ta teden.

ZAČASEN OKVIR ZA BOLJ FLEKSIBILNE DRŽAVNE POMOČI (7.4.2020)

  • Že obstoječa pravila državam članicam omogočajo hitro ukrepanje v podporo državljanov in podjetij, zlasti MSP, kot denimo: subvencije plač, začasna ustavitev plačila davkov od dohodkov pravnih oseb in davkov na dodano vrednost ali socialnih prispevkov; neposredna finančna podpora potrošnikom; pomoč podjetjem, ki se soočajo s pomanjkanjem likvidnosti; povrnitev škode podjetjem, ki so jo povzročili izjemni dogodki (npr. v sektorjih, kot sta letalstvo in turizem). Obenem je Komisija 19. marca sprejela še začasni okvir (veljaven do konca decembra 2020), da države članice dodatno podprejo gospodarstvo. Gre za pet vrst pomoči: neposredna nepovratna sredstva (davčne olajšave) v višini do EUR 800.000 na podjetje; državna jamstva za bančna posojila podjetij; subvencionirana javna posojila podjetjem; zaščitni ukrepi za banke, ki državno pomoč usmerjajo v realno gospodarstvo; kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov.
  • 3. aprila je Komisija še razširila začasni okvir, da bo državam članicam omogočena pospešitev raziskav, testiranja in proizvodnje izdelkov v zvezi s koronavirusom, zaščita delovnih mest ter nadaljnja podpora gospodarstvu (npr. ciljno usmerjena podpora v obliki odlogov plačila davkov in/ali začasnih prekinitev plačila prispevkov za socialno varnost; ciljno usmerjena podpora v obliki plačnih subvencij za zaposlene, podpora za proizvodnjo proizvodov, pomembnih za obvladovanje izbruha koronavirusa). Spremenjeni začasni okvir tudi razširja obstoječe oblike podpore, ki jih države članice lahko namenijo podjetjem v stiski; npr. državam članicam omogoča, da zagotovijo brezobrestna posojila do nominalne vrednosti 800.000 EUR na podjetje, jamstva za posojila, ki pokrivajo 100 % tveganja, ali lastniški kapital. To je mogoče združiti tudi s tako imenovano pomočjo 'de minimis' (da pomoč na podjetje doseže do 1 milijon EUR) in z drugimi vrstami pomoči.
  • Evropska komisija je v zadnjih tednih odobrila veliko različnih shem pomoči, ki so jo priglasile države članice. Pregled že odobrenih novih shem državnih pomoči ter druge informacije, vključno s kontakti pristojnih služb Komisije (DG Competition), so objavljene tu.

OSVEŽENA SHEMA PODPORE FINANCIRANJU S STRANI SID BANKE (20.4.2020)

  • Skupaj z MGRT je SID banka MSP in velikim podjetjem ponudila finančne produkte v skupni višini 800 mio EUR, od tega za 200 mio EUR novih oz. prilagojenih produktov ter 600 mio EUR obstoječih produktov. Pokriva zlasti segment posojil od 100.000,00 EUR do 7 mio EUR, pri nekaterih obstoječih programih tudi do 20 mio EUR. Več...

SLOVENSKI PODJETNIŠKI SKLAD S PRILAGOJENIMI MERILI ZA FINANCIRANJE OBRATNEGA KAPITALA MSP (31.3.2020)

  • V okviru razpisa P1 plus 2020 SPS razpisuje 79,2 mio EUR garancij s subvencijo obrestne mere, kar naj bi okrepilo okoli 430 projektov, ki zagotavljajo rast in razvoj MSP preko novih naložb, posodabljanja tehnološke opreme in zagotavljanje obratnega kapitala v povezavi z razvojnimi investicijami. V okviru projektov se tudi spodbuja raba obnovljivih virov energije, naložbe v okoljsko in energetsko učinkovito tehnologijo ter spodbujanje prehoda v industrijo 4.0. Več...

ODLOG KREDITNIH OBVEZNOSTI ZA OBDOBJE 1 LETA ZA VSE KREDITOJEMALCE, PRIZADETE ZARADI COVID-19 (31.3.2020)

  • 29. marca je stopil v veljavo ZAKON O INTERVENTNEM UKREPU ODLOGA PLAČILA OBVEZNOSTI KREDITOJEMALCEV (ZIUOPOK), ki določa interventni ukrep odloga plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za preprečitev hujše gospodarske škode. Kreditojemalec (gospodarska družba, zadruga, društvo zavod, ustanova, nosilec kmetijskega gospodarstva, fizična oseba) lahko zaprosi, banka (ali hranilnica, podružnica tuje banke) pa mora odobriti odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za obdobje 12 mesecev. To velja tako za glavnico kot za obresti, ki pa se v času odloga še vedno obračunavajo. Ključni poudarki.
 
UKREPI NA LIKVIDNOSTNO-FINANČNEM PODROČJU ZA BLAŽITEV POSLEDIC EPIDEMIJE COVID-19 (od 29. 3. 2020)

 

Sprememba predhodne akontacije oziroma akontacije dohodnine ter akontacije davka od dohodkov pravnih oseb:

Poenostavitev glede na dosedanjo prakso. V času trajanja interventnega zakona k zahtevi za omenjeno spremembo akontacije ne bo potrebno prilagati davčnega obračuna za tekoče davčno obdobje pred vložitvijo vloge. Vlogi bo potrebno priložiti oceno davčne osnove za tekoče leto ter podatke, ki dokazujejo spremembo davčne osnove. FURS bo pripravil obrazec za izračun ocene. Davčni zavezanec predloži zahtevo za znižanje akontacije davka kot vlogo, ki jo vloži preko eDavkov kot lastni dokument, izjemoma pa lahko tudi po elektronski pošti. V najkrajšem možnem času bo pripravljen tudi elektronski obrazec.

Določitev nove zavarovalne osnove:

Zaradi prestavitve roka oddaje letnega obračuna DohDej se skrajni rok za določitev nove zavarovalne osnove prestavlja na mesec junij 2020. Nova zavarovalna osnova v letu 2020 se določi za mesec po mesecu, v katerem je bil obračun davka predložen davčnemu organu, vendar najpozneje za mesec junij 2020.

Odlog in obročno plačilo davkov:

Zavezanec lahko z vlogo, ki jo pošlje preko eDavkov ali izjemoma preko elektronske pošte, zaprosi za odlog plačila davka za čas do dveh let ali plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev, zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije virusa COVID-19. Odlog in obročno plačilo je mogoče npr. za plačilo poračuna na podlagi letnega davčnega obračuna, obračuna DDV, inšpekcijske odločbe, po novem pa tudi za akontacije davka in davčni odtegljaj (ne velja za prispevke za socialno varnost). V času odloga in obročnega plačila ne tečejo obresti.

Letna odmera dohodnine:

Skrajni rok za izdajo informativnih izračunov dohodnine (IID) se iz 31. 5. 2020 prestavi na 30. 6. 2020. Rok za vložitev napovedi za odmero dohodnine (če zavezanec ne prejme IID) pa se iz 31. 7. 2020 prestavi na 31. 8. 2020. FURS bo fizičnim osebam brez dejavnosti izdal IID v takšnih rokih kot pretekla leta. Ker se rok za predlaganje letnih obračunov DohDej prestavi na 31. 5. 2020, bodo fizične osebe z dejavnostjo, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi dejanskih  odhodkov, prejele svoj IID do 30. 6. 2020.

Odlog prispevkov za socialno varnost samozaposlenih (s.p. in druge fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, npr. novinarji, odvetniki idr. zasebniki):

Samozaposlenim, ki nimajo drugih zaposlenih, in je ta samozaposlitev njihova edina podlaga za vključitev v obvezno socialno zavarovanje, bo zagotovljen odlog plačila prispevkov, ki zapadejo v plačilo v mesecu aprilu, maju in juniju 2020. Do odloga bo zavezanec upravičen avtomatično, kar pomeni, da mu ne bo treba vlagati vloge. Neporavnane prispevke mora upravičenec poravnati najkasneje do 31. 3. 2022. Plačilo je možno v enkratnem znesku ali obročno, pri čemer v primeru plačila vseh prispevkov do 31. 3. 2022, na zneske odloženih prispevkov ne tečejo zamudne obresti.

Kdo ne bo upravičen do tega ukrepa?

Do predlaganega ukrepa ne bo upravičen samozaposleni, če ima neporavnane obveznosti, ki so zapadle v plačilo do 28. 2. 2020, višje kot 50 eurov in jih ne bo poravnal do 6. 4. 2020. To pomeni, da upravičenec, ki  ima še vedno odprte obveznosti, ki so zapadle do 28. 2. 2020, lahko le-te poravna do 6. 4. 2020 in mu bo avtomatsko brez vloge odobren odlog plačila prispevkov po tem zakonu. Stanje zapadlih obveznosti se lahko preveri prek portala eDavki.

Ukrep delnega povračila nadomestila plače in izpolnjevanje REK obrazca:

Delodajalec bo pravico do povračila nadomestila plače uveljavljal z vlogo, ki jo bo vložil pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Zavod bo o vlogi odločil z upravno odločbo in z delodajalcem sklenil pogodbo o delnem povračilu izplačanih nadomestil plače, če bodo izpolnjeni pogoji za delno povračilo nadomestila plače, določeni z  zakonom.
Delodajalec mora ob izplačilu nadomestila plače, najkasneje na dan izplačila predložiti  REK-1 obrazec. Na REK obrazcu ni predvideno ločeno posredovanje podatka o tem, da bo delodajalec naknadno uveljavljal delno povračilo nadomestila plače. Pojasnjujemo, da mora za namene poročanja podatkov za oblikovanje pokojninske osnove izplačano nadomestilo delodajalec vpisati v polje M02.
V zvezi z obračunom prispevkov od tovrstnega nadomestila plače pojasnjujemo, da se upošteva določbo četrtega odstavka 144. člena ZPIZ-2, ki določa obračun in plačilo prispevkov v primeru, ko izplačilo plače in nadomestila plače ne dosega zneska najnižje osnove za plačilo prispevkov (trenutno veljavna najnižja osnova za plačilo prispevkov znaša 1.017,23 eur).

Tek rokov za opravljanje procesnih dejanj zavezancev:

Tek rokov za opravljanje procesnih dejanj strank (npr. pravna sredstva) ter za izpolnitev njihovih materialnih obveznosti (plačilo davka po odločbi), se ne prekine. Ker je delovanje državnih organov oziroma organov samoupravnih lokalnih skupnosti odvisno od davčnih prihodkov, se odmera davka šteje za nujno zadevo, zato procesni roki in roki za izpolnitev obveznosti niso prekinjeni. Davčni zavezanec mora poravnati obveznost v rokih, kot izhajajo iz izreka odločbe, pravna sredstva pa mora vložiti v rokih, kot izhaja iz pouka o pravnem sredstvu.
Navedeno velja za redne odmere (npr. odmere na podlagi napovedi, informativni izračun dohodnine, odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, itd). V primeru izvajanja postopkov naknadnega nadzora (npr. davčni inšpekcijski nadzor), ki niso nujni, pa praviloma veljajo pravila iz prvega in drugega odstavka 6. člena Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19). To pomeni, da v času trajanja izrednih ukrepov, ne tečejo procesni in materialni roki.

Vir: FURS >>

OPOZORILO TRŽNEGA INŠPEKTORATA

  • Tržni inšpektorat RS opozarja, da neupravičeno dvigovanje cen blaga in storitev v času epidemije lahko po Zakonu o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami predstavlja agresivno poslovno prakso, ki je prepovedana. Več...

NADOMESTILA ZA UPORABNIKE VAROVANIH DEL IZ REPERTOARJA IPF, K.O.

  • Kolektivna organizacija IPF, k.o., ki na podlagi dovoljenja Urada RS za intelektualno lastnino na območju RS kolektivno upravlja sorodne pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov, obvešča, da bo za čas izvajanja državnih ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa COVID-19, vsem uporabnikom varovanih del iz repertoarja IPF, k.o., ki jim državni ukrepi prepovedujejo izvajanje njihove dejavnosti in dejavnosti ne bodo opravljali, sorazmerno znižala višino nadomestil.