Vaša vprašanja in odgovori


NOVA BANČNA POSOJILA

Kdo je do teh posojil upravičen?

Za posojila lahko zaprosijo podjetja z likvidnostnimi težavami, s  katerimi se soočajo zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami COVID-19 na območju Republike Slovenije.

Upravičene so vse pravne ali fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in spadajo v mikro, majhno, srednje ali veliko podjetje. Samostojni podjetniki so upravičeni do posojil, saj spadajo v segment mikro podjetij. Do posojil niso upravičene kreditne in druge finančne institucije, kot je opredeljena v zakonih, ki urejajo bančništvo, zavarovalništvo ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Ni potrebno, da je kreditojemalec vključen v sistem obveznega večstranskega pobota po zakonu, ki ureja ukrepe za odpravo plačilne nediscipline (po ZDLGPE je bilo to potrebno).

Odgovor je pripravil Bojan Ivanc, Analitika GZS, 22. februar 2021.

Kakšna je najvišja možna ročnost posojil?

5 let.

Odgovor je pripravil Bojan Ivanc, Analitika GZS, 4. maja 2020.

Do kdaj je možno zaprositi za to posojilo?

Kreditna pogodba mora biti sklenjena do 30. junija 2021, kar pomeni, da je potrebno zanj zaprositi predtem, ker morajo biti izvedeni ustrezni postopki pri poslovni banki in SID banki.

Odgovor je pripravil Bojan Ivanc, Analitika GZS, 22. februar 2021.

Na kaj je potrebno paziti pri namenu posojila

Kredit ni namenjen financiranju povezanih družb ali družb s sedežem v tujini, temveč je namenjen izključno financiranju osnovne dejavnosti kreditojemalca, in sicer financiranju novih ali dokončanju že začetih naložb, financiranju obratnega kapitala ali financiranju poplačila obveznosti iz kreditnih pogodb.

Odgovor je pripravil Bojan Ivanc, Analitika GZS, 22. februar 2021.

Ali je možno z novim posojilom po tej shemi zgolj poplačati starega?

Da, to zakon predvideva.

Odgovor je pripravil Bojan Ivanc, Analitika GZS, 22. februar 2021.

Kolikšen je maksimalni znesek posojila?

Četrtina (25 %) letnih prihodkov v letu 2019 ali 2-kratnik zneska višine stroškov dela podjetja (kreditojemalca) v istem letu. Povprečen strošek dela pri gospodarskih družbah je sicer v letu 2019 znašal 14 % letnih prihodkov (2-kratnik: 28 %). V kolikor je podjetje že zaprosilo za odlog posojila, se v najvišji dovoljeni skupni znesek obveznosti posameznega kreditojemalca všteva znesek njegovih odloženih obveznosti.

Najdaljša možna ročnost posojila je 5 let, kar pomeni, da mora zapasti najkasneje 30 junija 2026.

Odgovor je pripravil Bojan Ivanc, Analitika GZS, 22. februar 2021.

Ali podjetja v težavah lahko zaprosijo za posojilo?

V kolikor je 31. 12. 2019 podjetje štelo za podjetje v težavah, to ni mogoče. Neplačniki na dan 12. marec 2020 prav tako niso upravičeni do teh posojil.

Odgovor je pripravil Bojan Ivanc, Analitika GZS, 22. februar 2021.

Ali lahko po koriščenju odloga davkov podjetje pridobi še posojilo?

Da, to je mogoče. V kolikor na zadnji dan v mesecu pred vložitvijo vloge zapadle obveznosti iz naslova prispevkov, davkov ali drugih dajatev niso poravnane ali zanje ni odloženo plačilo obveznosti, to ni mogoče.

Odgovor je pripravil Bojan Ivanc, Analitika GZS, 22. februar 2021.

Kolikšno obrestno mero zakon predvideva?

Zakon ne predvideva zgornje obrestne mere, spodnja je odvisna od velikosti podjetja. Z ročnostjo posojila obrestna mera narašča. Manjša podjetja plačajo državi za garancijo nižjo obrestno mero, končna je odvisna od situacije posameznega podjetja in razpoložljivo premoženja, namenjenega zavarovanju posojila. Banka mora dokazati, da je na kreditojemalca prenesla ugodnost, ki izvira iz državnega poroštva (obrestne mera, nižja od tržne in/ali manjša potreba po zastavljenem premoženju).

Odgovor je pripravil Bojan Ivanc, Analitika GZS, 22. februar 2021.

Kakšne so omejitve pri poslovanju?

Za ves čas od vložitve vloge za kredit do prenehanja pravice banke do uveljavljanja pravice do poroštva velja za podjetje prepoved izplačila dobička, nagrad za poslovno uspešnost članom poslovodstva, nakupa lastnih delnic ali lastniških deležev ter izplačevanja drugih finančnih obveznosti do nadrejenih oziroma povezanih družb ali lastnikov.

Odgovor je pripravil Bojan Ivanc, Analitika GZS, 22. februar 2021.

SID BANKA

Kako lahko SID banka pomaga podjetjem, ki imajo težave zaradi koronavirusa?

V segmentu posredovanja preko bank lahko podjetja, ki sodelujejo s poslovnimi bankami in hranilnicami, pridobijo njihove vire. Gre za pridobivanje virov po ugodnejših pogojih, v smislu višjih upravičenih stroškov oziroma višjega odstotka kreditiranja (do zdaj v znesku 85 %); te kredite je možno v celoti porabiti za refinanciranje, banke pa lahko že sedaj iz njihovih virov odobravajo moratorije in daljše ročnosti. 

V segmentu neposrednega financiranja je najhitrejši in najpomembnejši ukrep zagotovitve likvidnostnih kreditov v obsegu 50 milijonov evrov. Gre za financiranje malih in srednje velikih podjetij, s.p.-jev, in tudi velikih podjetij. Namen je financiranje likvidnostnih potreb podjetij v teh razmerah. Kredite je možno dobiti v znesku od 100.000 evrov do 7 mio evrov, podjetja so pri tem deležna pomoči po shemi de minimis, morajo pa izpolnjevati osnovni pogoj, da imajo vsaj dva zaposlena in da poslujejo dve leti.

Na vprašanje je odgovoril  izvršni direktor SID Banke Saša Keleman.


Kakšni so časovni okvirji za pridobitev pomoči za ta dva sklopa?

Sklop neposrednega financiranja bodo omogočili v roku enega tedna, še v tem tednu pa bodo vzpostavili pogoje, da lahko po prilagojenih pogojih podjetja pridobijo financiranje pri svojih  poslovnih bankah.

Naslednji sklop so t. i. posojilni skladi, oblikovani v sodelovanju z MGRT. Gre za finančni inženiring in v tem sklopu sta predvidena dva programa.

Eno je vzpostavitev programa za financiranje poslovanja in likvidnosti, če je potrebno, tudi opredmetenih in neopredmetenih sredstev. Gre za enake kriterije, torej za podjetja, ki imajo vsaj 2 zaposlena in poslujejo 2 leti, in za kredite v znesku od 100.000 do 7 mio evrov.   

Skupaj bo temu segmentu namenjenih 100 mio evrov, pri čemer se ta drugi program nanaša izključno na mala in srednje velika podjetja.

Za segment turizma, ki je v teh razmerah najbolj prizadet, smo pa predvideli v okviru obstoječe linije, ki se izvaja v znesku 160 mio evrov, in je bila namenjena financiranju naložbenih projektov na področju turizma, razširitev na način, da je možno financirati tudi samo obratni kapital, poslovanje, in še posebej smo dogovorili z MGRT-jem tudi razširitev na segment gostinstva, ki do sedaj ni bil upravičen do financiranja. Ravno tako je v tem segmentu možno pridobiti kredite v vrednosti od 100.000 evrov do 7 mio evrov za financiranje poslovanja, likvidnostno, medtem ko so za investicije še naprej na razpolago krediti v znesku do 20 mio evrov  in do 30-letne ročnosti v okviru tega programa.

Na vprašanje je odgovoril  izvršni direktor SID Banke Saša Keleman.

Po katerem programu bi lahko podjetja prišla do ukrepa, ki bi jim zagotovil odlog plačila vsaj za nekaj mesecev ali pa plačevanje obveznosti, ki jih imajo do bančnega sektorja?

To je naslednji ukrep aktivnosti, kjer SID banka ni sama. K temu nameravajo pristopiti tudi druge banke. Gre za to, da se podjetjem sistemsko omogoči odlog plačevanja obveznosti, po potrebi tudi podaljšanje ročnosti kreditov. Pripravljajo se tudi aktivnosti v smeri, da se jim spregledajo določene obveznosti, vezano na zagotavljanje minimalnega zneska zavarovanj, recimo v primeru zalog oziroma finančnih zavez, po potrebi tudi obrestnih mer, kjer je to možno zaradi različnih shem državnih pomoči . To je naslednji sklop aktivnosti.

Predvidene so še druge aktivnosti, ki se bodo vklapljale postopoma, čim se doseže uskladitveni okvir z ostalimi akterji.

Na vprašanje je odgovoril  izvršni direktor SID Banke Saša Keleman.

Smo lahko optimistični, da sredstev ne bo zmanjkalo?

Da. Evropska komisija je že v petek sprejela določen komunikacijski okvir, v katerem države članice spodbuja k pripravi ukrepov in aktivnosti. Naši predlogi, ki jih usklajujejo z MGRT in bodo posredovani tudi na MF. Gredo pa v smeri, da se ti ukrepi razširijo še na segment porabe evropskih kohezijskih sredstev, saj v Sloveniji še razpolagamo z določenim neporabljenim delom teh sredstev. Del tega upravlja SID banka in predlaga povišanje instrumentarijev oziroma sklada skladov, ki ga trenutno upravlja SID banka v znesku 250 milijonov evrov, na način, da se zagotovijo dodatna sredstva za mala in srednje velika podjetja, na segmentu mikro posojil tudi raziskav, razvoja, inovacij. En del teh sprememb se nanaša tudi na regulativo državne pomoči. Trenutni okvirji so dokaj rigidni in tukaj je predlog SID banke in ministrstva,  da se te omejitve in ovire sprostijo, da bi dosegli čim bolj učinkovito pomoč za podjetja.

Na vprašanje je odgovoril  izvršni direktor SID Banke Saša Keleman.

Kakšne možnosti ima poslovni subjekt, ki ima težave pri plačevanju davkov, po obstoječi zakonodaji?

Davčna zakonodaja že sedaj predvideva določene ugodnosti poslovnim subjektom, ki imajo težave pri plačevanju davčnih obveznosti.

  • - Plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih ali odlog za obdobje 24 mesecev v primeru hujše gospodarske škode.

  • - Obročno plačilo ali odlog plačila davka z zavarovanjem (največ 24 mesečnih obrokov oz. 24 mesečni odlog plačila). Tu se ne ugotavljajo kriteriji za nastanek hujše gospodarske škode.

  • - Obročno plačilo davka v primeru preventivnega finančnega prestrukturiranja ali poenostavljene prisilne poravnave (največ 60 mesečnih obrokov). Ta ukrep velja za srednja in velika podjetja, in se prav tako ne ugotavljajo kriteriji za nastanek hujše gospodarske škode.

  • - Davčni zavezanec lahko odda tudi zahtevo za znižanje akontacije davčne obveznosti zaradi nižjega pričakovanega poslovnega rezultata tekočega leta. To odda kot vlogo preko sistema eDavki.

Odlog in obročno plačilo je mogoče npr. za plačilo poračuna na podlagi letnega davčnega obračuna, obračuna DDV, inšpekcijske odločbe. NE VELJA pa za akontacije davka, davčni odtegljaj ali prispevke za socialno varnost.

Vsi obrazci, seznam dokazil, pogoji in dodatne informacije se nahajajo na spletni strani FURS https://www.fu.gov.si/.

Odgovor je pripravila Urška Sojč, Pravna služba GZS, na podlagi dne 13.3.2020 znanih informacij ter predpisov, veljavnih na dan 13.3.2020.