Vaša vprašanja in odgovori

Za kakšen način okužbe gre v primeru COVID-19?

Pri COVID-19 gre za respiratorno obliko okužbe, ki se s kašljanjem, kihanjem in govorjenjem kapljično prenaša. Domet virusa je razdalje 1 – 1,5 m. Osebe, ki so skupaj z okuženo osebo, ki kašlja, kiha, lahko vdihnejo povzročitelje oz. jih vnesejo v telo preko s temi kapljicami onesnaženih predmetov, če si pred tem ne umijejo rok. Preživetje virusa je verjetno 1 do 2 uri, odvisno od okolja in vlažnosti.

Na vprašanje je odgovoril dr. Ivan Eržen, NIJZ.

Kako lahko delodajalci prispevajo k omejitvi širjenja okužbe in k ohranjanju zdravja zaposlenih?

Delodajalci lahko veliko prispevajo k omejevanju širjenja virusa. Po eni strani s tem, da zaposlene opozarjajo na pravilno higieno rok in kašlja, po drugi pa z zagotavljanjem ustreznih sredstev v dovolj velikem obsegu. V primeru bolj izpostavljenih delovnih mest, kjer na primer prihajajo zaposleni v stik s strankami – naj preveriti, ali so vsi potrebni preventivni ukrepi že v veljavi oziroma jih je treba osvežiti.

Na vprašanje je odgovoril dr. Ivan Eržen, NIJZ.

Kako naj podjetje ravna, če je bil zaposleni v stiku z okuženim?

V primeru, da gre za tesen, visoko tvegan stik (npr. stik s potrjeno okuženo osebo v družinskem okolju …), je treba delavca preko epidemiološke službe preusmeriti v karanteno. Gre za zakonsko opredeljen ukrep, ki ga na predlog epidemiologa odredi minister za zdravje z odločbo s podpisom ministra. V tem primeru oseba ostane v izoliranem okolju doma ali v bolnici, da ne pride v stik z drugimi. Zaposleni je v takšnem primeru upravičen do odsotnosti z dela in do nadomestila plače v breme delodajalca po predpisih s področja delovnih razmerjih.

Na vprašanje je odgovoril dr. Ivan Eržen, NIJZ.

Kako naj ravna s podjetje, če oboli kdo od zaposlenih?

Če gre za zaposlenega, ki ima klinične znake (visoko temperaturo nad 38 stopinj,  kašlja, ima težave z dihanje) in je bil v stiku s potencialno okuženo osebo, je najbolje, da se ga napoti v poseben prostor, ki je izoliran od ostalih zaposlenih in se pokliče zdravstveno službo. S to službo se dogovori ravnanje za naprej.

Na vprašanje je odgovoril dr. Ivan Eržen, NIJZ.

Kaj pomeni karantena - kdaj pride v poštev?

Karanteno je mogoče vedno odrediti le za določeno osebo za določen čas, ne za podjetje ali območje. In sicer določeno zdravo osebo, če je prišla v tesen stik z nekom, ki je potrjeno pozitiven. Ko govorimo o karanteni v Italiji, gre za drugačno uporabo izraza. Načeloma bi bil boljši izraz izolacija ali samoizolacija, ko torej skušamo preprečiti, da bi zdrave osebe prišle v stik s potencialno okuženimi osebami.

Na vprašanje je odgovoril dr. Ivan Eržen, NIJZ.

V katerih primerih je potrebna izolacija?

Če recimo kaže zaposleni klinične znake okužbe, lahko epidemiološka služba za ostale zaposlene presodi, ali je morda za določena delovna mesta, kjer so bile osebe v zelo tesnem in zelo dolgotrajnem stiku, smiselna samoizolacija, posebna pozornost, kontrola čez teden dni …

Na vprašanje je odgovoril dr. Ivan Eržen, NIJZ.

Kdo lahko izvaja razkuževanje prostorov? So za to kakšni standardi ali lahko to počne kdorkoli?

Poleg temeljitega čiščenja, skladno z navodili proizvajalca, se prostore še dezinficira. Razkuževanje prostora izvajajo tisti, ki sicer skrbijo za čiščenje prostorov. Pri tem se uporabijo učinkovita razkužila (alkoholna so zelo učinkovita, lahko tudi hipoklorid, varikina …). Pri tem ni posebnih standardov, ki bi jih bilo treba upoštevati.

Na vprašanje je odgovoril dr. Ivan Eržen, NIJZ.

Kaj lahko poveste o obraznih maskah - komu so namenjene in kdaj?

Kirurške maske niso priporočljive za vsakodnevno uporabo. Tovrstne maske se uporabljajo le za kratko obdobje na primer, ko je nekdo bolan kot zaščita za druge, da se ne bi okužili. Ali pa ob negi bolj za bolezen dovzetne osebe (npr. starejše osebe ali osebe z drugimi obolenji).

Respiratorne maske tipa 1, 2 in 3 se uporabljajo v posebnih okoliščinah, kadar gre za utemeljen sum okužbe oz. potrjeno okuženo osebo. Te maske uporablja zdravstveno osebje.

Na vprašanje je odgovoril dr. Ivan Eržen, NIJZ.

Kako je s transportom iz Italije ali preko Italije?

Temeljno pravilo je dobra osnovna higiena. Pomembno je temeljito umivanje rok, predvsem tudi, če se pride v stik s predmeti. Lahko se jih tudi razkuži z razkužilom. V ta namen je mogoče uporabiti tudi 70-odstotno alkoholno raztopino. Dodatnih ukrepov pravzaprav ni. Smiselno je držati razdaljo do drugih oseb 1 do 1,5 metra. Kratkotrajni običajni stiki z drugimi osebami ne ogrožajo npr. voznika. Svetuje se tudi, da živila, ki se jih neposredno nese v usta (npr. jabolko …), primete z robčkom.

Na vprašanje je odgovoril dr. Ivan Eržen, NIJZ.

Ali obstaja kakšno tveganje za prenos okužbe preko živil?

Takšno tveganje ne obstaja. Virus je tudi toplotno občutljivo. Pri temperaturi ca. 43 oz. 44 stopinj se popolno deaktivira. Tudi na predmetih je sicer le kratek čas aktiven.  

Na vprašanje je odgovoril dr. Ivan Eržen, NIJZ.

Ali je skladno z Odlokom o začasni prepovedi prodaje blaga in storitev dovoljena prodaja blaga in storitev podjetjem?

Odlok o začasni prepovedi prodaje blaga in storitev se nanaša le na razmerja med podjetjem in potrošnikom in ne posega v razmerja med podjetji.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je za lažje razumevanje Odloka o začasni prepovedi prodaje blaga in storitev pripravilo nekaj najpogostejših vprašanj in odgovorov. Med drugom so odgovorili tudi na vprašanje, ali je dovoljena prodaja blaga in storitev podjetjem? V odgovoru navajajo, da se Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji nanaša le na razmerja med podjetjem in potrošnikom in ne posega v poslovanje med podjetji.

Več si lahko preberete na naslednji povezavi:

https://www.gov.si/novice/2020-03-16-najpogostejsa-vprasanja-glede-sprejetega-odloka-o-zacasni-prepovedi-prodaje-blaga-in-storitev/

 

Kdaj lahko hotelirji odprejo rezervacijske sisteme? Ali lahko potrdijo rezervacije za maj, junij?

Rezervacije lahko potrdijo po preklicu odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev  neposredno potrošnikom na območju RS. (Odgovor MGRT, 16.3.)

Ali lahko v hotelu še sprejemamo goste?

Na podlagi odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev  neposredno potrošnikom na območju RS, lahko gostje, ki so nastanjeni v kapacitetah pred veljavo odloka, ostanejo do načrtovanega odhoda. Novih gostov se ne sme sprejemati. Prepovedi iz prejetega odloka veljajo do prenehanja razlogov zanje, kar ugotovi in sprejme Vlada RS s sklepom, objavljenim v UL RS. Osnovna prodaja se lahko prične po preklicu odloka.

Odlok prepoveduje vsakršno nastanitev oz. odprtje hotelov za goste. Kar se tiče vprašanja nastanitve zdravstvenega osebja, novinarjev ipd. bo o tem odločal krizi štab vlade RS, v kolikor bo to potrebno. (Odgovor MGRT, 16.3.)

Ali se lahko zaradi nezmožnosti izpolnitve obveznosti dobav zaradi težav, povezanih s koronavirusom, sklicujemo na institut višje sile?

Obligacijski zakonik ureja višjo silo v prvem odstavku 153. člena, ki določa, da je imetnik prost odgovornosti, če dokaže, da izvira škoda iz kakšnega vzroka, ki je bil izven stvari in njegovega učinka ni bilo mogoče pričakovati, se mu izogniti ali ga odvrniti. Višja sila je torej naravni dogodek, katerega bistvena značilnost je moč, ki se ji človek ne more uspešno zoperstaviti. Da bi se nek dogodek štel za višjo silo, mora biti zunanji, to je zunaj stvari in zunaj okvira dejavnosti, ki jo opravlja objektivno odgovorna oseba. Dogodek tako ne bo zunanji, če je vzrok za škodo v sferi rizika objektivno odgovorne osebe. Prav tako mora biti dogodek nepričakovan, pri čemer ni pomembno, ali ga je odgovorna oseba morda v resnici pričakovala (primerjaj s Plavšak et al., Obligacijski zakonik s komentarjem (splošni del), 2. knjiga, str. 865-866, GV založba, 2004, Ljubljana.). 

V primeru, če postane izpolnitev obveznosti ene pogodbene stranke nemogoča, je pogodbena stranka običajno prosta svoje obveznosti, ugasne pa tudi obveznost druge pogodbene stranke. Na višjo silo pa se ne bo mogla sklicevati pogodbena stranka, ki je bila v času nastanka okoliščin, ki predstavljajo višjo silo, že v zamudi z izpolnitvijo njene obveznosti. Prav tako, menimo, da se na višjo silo ne bodo mogle sklicevati stranke, ki so sklenile pogodbe po izrečenih ukrepih in odlokih vlade, vezanih na koronavirus, saj te posledice niso več nujno nepričakovane in nepredvidljive (primerjaj z Rojs, Peljhan, Prelesnik & Partnerji, E-mail Newsletter – SARS-CoV-2, str. 2).

Podobno kot OZ tudi Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (t. j. Dunajski konvenciji, Ur. l. SRS, št. 10/1984; v nadaljevanju CISG) v 79. členu določa, da pogodbena stranka, ki ne izpolni kakšne izmed svojih obveznosti, ni odgovorna za neizpolnitev, če dokaže, da je do tega prišlo zaradi ovire, ki je bila izven njene kontrole in od nje ni bilo primerno pričakovati, da pri sklenitvi pogodbe upošteva ovire, se jim izogne ali jih premosti. Dokazno breme, da so navedeni pogoji izpolnjeni, nosi stranka, ki se sklicuje na oviro. Če je stranka za izpolnitev katere od svojih obveznosti najela podizvajalca, je oproščena odgovornosti le, če je sama oproščena odgovornosti pod zgoraj navedenimi pogoji, obenem pa bi bil tako oproščen tudi podizvajalec, če bi se ti pogoji uporabili zanj.

Opozarjamo, da je oprostitev odgovornosti po CISG časovno omejena, saj oprostitev velja, dokler traja ovira. Stranka, ki ne izpolni obveznosti, mora nasprotno stranko obvestiti o oviri in njenem vplivu na možnost, da izpolni obveznost. Če nasprotna stranka ne prejme tega obvestila v primernem roku, stranka, ki ni izpolnila obveznosti, odgovarja za škodo, do katere je prišlo zaradi nesprejetega obvestila.  Opozarjamo še, da lahko stranki, kljub temu da so bili izpolnjeni pogoji iz 79. člena CISG, še vedno uveljavljata katerokoli drugo pravico, ki jo imata po pogodbi in tej konvenciji. Na podlagi tega člena sta namreč lahko oproščeni samo odškodninske odgovornosti (primerjaj z Djinović, M., Rižnik, P., Mednarodna prodaja blaga: Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga, priročnik za prakso, GZS, 2009, str. 12-13)

Posebej poudarjamo, da je višja sila institut obligacijskega pogodbenega prava, ki se ugotavlja v vsakem primeru posebej, odvisno od vsebine konkretne pogodbe in merodajnega prava.

Odgovor je pripravila Andrejka Kos, Pravna služba GZS, na podlagi dne 17.3.2020 znanih informacij ter predpisov, veljavnih na dan 17.3.2020.

Ali lahko stranka zaradi spremenjenih okoliščin, povezanih s koronavirusom, zahteva razvezo pogodbe?

V primeru, ko je med pogodbenima partnerjema dogovorjena uporaba slovenskega prava, lahko stranka skladno s 112. členom Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 72/11 s spremembami; v nadaljevanju OZ), če nastanejo po sklenitvi pogodbe okoliščine, ki otežujejo izpolnitev obveznosti ene stranke, ali če se zaradi njih ne da doseči namena pogodbe, v obeh primerih pa v tolikšni meri, da pogodba očitno ne ustreza več pričakovanjem pogodbenih strank in bi bilo po splošnem mnenju nepravično, ohraniti jo v veljavi takšno, kakršna je, lahko stranka, ki ji je izpolnitev obveznosti otežena, oziroma stranka, ki zaradi spremenjenih okoliščin ne more uresničiti namena pogodbe, zahteva razvezo pogodbe.

Razveze pogodbe pa ni mogoče zahtevati v primeru, ko stranka, ki zahteva razvezo in se sklicuje na okoliščine, ki bi jih ob sklenitvi pogodbe morala upoštevati ali če bi se jim bila lahko izognila oziroma, če bi njihove posledice lahko odklonila. Prav tako se stranka, ki zahteva razvezo pogodbe, ne more sklicevati na spremenjene okoliščine, ki so nastale po izteku roka, določenega za izpolnitev njene obveznosti. Pogodba se tudi ne razveže v primeru, če druga stranka ponudi ali privoli, da se ustrezni pogodbeni pogoji pravično spremenijo.

Opozarjamo, da v primeru, če sodišče razveže pogodbo zaradi spremenjenih okoliščin, lahko naloži na zahtevo druge stranke stranki, ki je razvezo zahtevala, da povrne drugi stranki pravičen del škode, ki ji je zaradi razveze pogodbe nastala. Pravičen del škode pomeni, da ne gre za običajen odškodninski zahtevek iz pogodbene odškodninske odgovornosti, pri kateri je oškodovanec upravičen do povrnitve celotne navadne škode in predvidljivega izgubljenega dobička (prvi odstavek 243. člena OZ; primerjaj s Plavšak et al., Obligacijski zakonik s komentarjem (splošni del), 2. knjiga, str. 607, GV založba, 2004, Ljubljana.).  Skladno z navedenim je odločilo tudi Višje sodišče s sodbo I Cpg 696/2009, ki je v izreku sodbe določilo, da v primeru razveze pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin pravičen del škode ne obsega škode iz naslova izgubljenega dobička.

Posebej poudarjamo, da stranka, ki je zaradi spremenjenih okoliščin upravičena zahtevati razvezo pogodbe, mora o tem, da namerava zahtevati razvezo, obvestiti drugo stranko, brž ko zve, da so nastale takšne okoliščine. V primeru, da tega ne stori, odgovarja za škodo, ki jo je druga stranka imela zato, ker je o zahtevi ni pravočasno obvestila (113. člen OZ).

Opozarjamo še, da sodišče skladno s 114. členom OZ pri odločanju o zahtevi za razvezo oziroma za spremembo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin upošteva zlasti namen pogodbe, tveganja, ki so za pogodbene stranke v poslovnem prometu običajna pri izpolnjevanju pogodb iste vrste in uravnoteženost interesov obeh pogodbenih strank.

Odgovor je pripravila Andrejka Kos, Pravna služba GZS, na podlagi dne 17.3.2020 znanih informacij ter predpisov, veljavnih na dan 17.3.2020.

Ali lahko Gospodarska zbornica Slovenije izda potrdilo o obstoju višje sile?

V zvezi z vprašanji, ki nam jih zastavljajo člani, ali Gospodarska zbornica Slovenije lahko izda potrdilo o obstoju višje sile,  podajamo pojasnilo v nadaljevanju.

Na Gospodarski zbornici Slovenije smo seznanjeni, da pogodbe, ki so jih sklenile gospodarske družbe s tujimi partnerji, lahko vsebujejo klavzule, ki določajo, da se višja sila dokazuje s potrdilom zbornice. Določene zbornice po svetu in državni organi res izdajajo takšna potrdila, med drugim tudi Kitajski svet za spodbujanje mednarodne trgovine, ki v tem trenutku izdaja podjetjem potrdila, da je COVID-19 višja sila. Poudarjamo, da tovrstna potrdila potrjujejo samo dejstvo, da je določen naravni dogodek višja sila (npr. COVID-19, naravne nesreče ipd.), vendar pa ne potrjujejo, da je konkreten dogodek, npr. zamuda z dobavo v konkretnem pogodbenem razmerju, posledica višje sile.

Gospodarska zbornica Slovenije je za svoje člane, katerih pogodbe s tujimi partnerji vsebujejo klavzulo, da se višja sila dokazuje s potrdilom Gospodarske zbornice Slovenije, pripravila potrdilo, da je Vlada Republike Slovenija sprejela Odredbo o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) na območju Republike Slovenije (Uradni list Uradni list RS, št. 19/20 z dne 13. 3. 2020) ki razglaša, da se na območju Republike Slovenije razglasi epidemija nalezljive bolezni COVID-19. Potrdilo lahko služi kot dokaz, da je določen dogodek posledica višje sile zaradi COVID-19.

Opozarjamo, da potrdilo potrjuje le obstoj s strani Vlade RS uradno izpričanih okoliščin, ki utemeljujejo obstoj višje sile, t.j. okoliščin, ki jih ni bilo mogoče pričakovati in se jim tudi ne izogniti ali odvrniti, kot npr. epidemija, naravne nesreče, kar je razvidno iz akta Vlade Republike Slovenije.  Prosimo upoštevajte, da Gospodarska zbornica Slovenije lahko potrdi le dokazljiva dejanska dejstva; tako ne more potrditi, da je določen konkreten dogodek, npr. zamuda z dobavo v konkretnem pogodbenem razmerju, posledica višje sile. 

Ali je za dnevne migrante iz Hrvaške meja tudi zaprta?

Ker je na Hrvaškem gibanje prebivalstva omejeno samo na občino prebivališča, morajo po novem vsi, ki so zaposleni v drugi občini, pridobiti e-prepustnico. Slovenskim podjetjem, ki zaposlujejo dnevne migrante iz Hrvaške, svetujemo, da svojim zaposlenim izdajo potrdilo o zaposlitvi, na podlagi katerega dnevni migrant zaprosi krizni štab (»stožer«) za izdajo e-prepustnice. Če konkretni štab ne more izdati prepustnice, bodo prosilca napotili na pristojni organ. Za Dolenjsko in Belo krajino še vedno velja prepoved dnevne migracije (2.4.2020). Navodila za pridobitev e-propustnice za delodajalce so na https://hgk.hr/kako-do-e-propusnice-za-poslodavce (v okviru spletnih strani HGK).

Za dnevne migrante iz Republike Hrvaške, ki bi prečkali državno mejo s Slovenijo na območju Dolenjske oziroma tako imenovane »rdeče cone«, ki jo je razglasila Republika Slovenija, možnost, da bi prestopili mejo vsak dan po sistemu »samoizolacije« na relaciji meja – dom – meja, ne velja več. Po vrnitvi v Republiko Hrvaško bo za njih odrejena karantena, ne zgolj samoizolacija. Za trenutne razmere in ureditev na tem delu slovensko hrvaške meje se obrnite na mejni prehod Jurovski Brod, T: +385 47 664 199. Možnost dnevnega prehoda meje po načelu samoizolacije meja – dom – meja ostaja v veljavi za preostalo Slovenijo. (1.4.2020)

Dnevni prehod je možen z odločbo - dogovorom, da zaposleni v »samoizolaciji« opravlja pot: dom - mejni prehod- delodajalec in nazaj.

Vse razpoložljive informacije:

Hrvatska gospodarska komora - Odjel za Zajednicu nezavisnih država i CEFTA tržište / Sektor za međunarodne poslove i EU

Tel.: +385 1 4561 – 696

E-pošta: gmasnec@hgk.hr

http://www.mvep.hr/hr/mediji/priopcenja/mjere-za-jacanje-nadzora-nad-sirenjem-koronavirusa-za-hrvatske-i-strane-drzavljane-koji-ulaze-u-republiku-hrvatsku,32734.html

Katere trgovine TOČNO so lahko odprte? Kaj pomeni, da tiste, ki so odprte, lahko prodajajo kmetijski in vrtni program? Samo tega ali še vse ostalo, kar je v trgovini? - Mi imamo vse trgovine zaprte, saj nismo niti zadruga s kmetijskimi in vrtnimi pripomočki in nismo niti živilska. Prodajamo orodje, poleg tega pa tudi vrtni program (in recimo varovalno opremo …).

Skladno z Odlokom o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji je prepovedano ponujanje in prodajanje blaga in storitev neposredno potrošnikom, razen izjem, ki jih določa 2. člen odloka, to so: prodajalne z živili, vključno s prodajo kmetijskih pridelkov na kmetiji, lekarne, prodajalne z medicinskimi pripomočki in ortopedskimi pripomočki, program vrt in kmetijstvo v prodajalnah, kmetijske prodajalne, bencinski servisi, banke, pošta, dostavne službe, trafike in kioski za prodajo časopisov in revij ter druge nujne storitve za zagotavljanje javne varnosti in zdravja.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je za lažje razumevanje Odloka o začasni prepovedi prodaje blaga in storitev pripravilo nekaj najpogostejših vprašanj in odgovorov. Med drugim so tudi za določene dejavnosti podali konkretne odgovore glede dovoljenja oz. prepovedi opravljanja dejavnosti. MGRT navodila sproti dopolnjuje.

Več si lahko preberete na naslednji povezavi: https://www.gov.si/novice/2020-03-18-posodobljeno-najpogostejsa-vprasanja-glede-sprejetega-odloka-o-zacasni-prepovedi-prodaje-blaga-in-storitev/

Poudarjamo, da se odlok o začasni prepovedi prodaje blaga in storitev nanaša le na razmerja med podjetji in potrošniki. Med odgovorili MGRT za lažje razumevanje Odloka je tudi na vprašanje, ali je dovoljena prodaja blaga in storitev podjetjem. V odgovoru navajajo, da se Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji nanaša le na razmerja med podjetjem in potrošnikom in ne posega v poslovanje med podjetji.

Odgovor je pripravila Metka Penko Natlačen, Pravna služba GZS, na podlagi dne 19.3.2020 znanih informacij ter predpisov, veljavnih na dan 19.3.2020.

Naše podjetje ima glavno dejavnost 46.900 nespecializirana trgovina na debelo. Na podlagi odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodaje blaga neposredno potrošnikom v RS, smo izdali obvestilo, ki smo ga prilepili tudi na vhod v podjetje (trgovino) ter vrata zaklenili. Vstop je mogoče le kot je zapisano na obvestilu. Fizične osebe, potrošniki lahko blago naročijo le preko spletne trgovine. Prodajo naših izdelkov (zunanji vodovod in kanalizacija) izvajamo v glavnini komunalnim podjetjem in gradbenim podjetjem. Prosimo za odgovor, ali z nadaljevanjem prodaje poslovnim subjektom kršimo sprejeti odlok?

Odlok o začasni prepovedi prodaje blaga in storitev se nanaša le na razmerja med podjetji in potrošniki.  - Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je za lažje razumevanje Odloka o začasni prepovedi prodaje blaga in storitev pripravilo nekaj najpogostejših vprašanj in odgovorov. Med drugom so odgovorili na vprašanje, ali je dovoljena prodaja blaga in storitev podjetjem? V odgovoru navajajo, da se Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji nanaša le na razmerja med podjetjem in potrošnikom in ne posega v poslovanje med podjetji. Več si lahko preberete na naslednji povezavi: https://www.gov.si/novice/2020-03-16-najpogostejsa-vprasanja-glede-sprejetega-odloka-o-zacasni-prepovedi-prodaje-blaga-in-storitev/

Odgovor je pripravila Metka Penko Natlačen, Pravna služba GZS, na podlagi dne 19.3.2020 znanih informacij ter predpisov, veljavnih na dan 19.3.2020.




Video pogovor s strokovnjakom o karanteni, izolaciji, razkuževanju prostorov …