Sporočilo medijem Ljubljana, 24. avgust 2021 – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, ki deluje v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, Sekcija za sadjarstvo je na sejmu AGRA pripravila že tradicionalni Sadjarski posvet. Stanje v slovenskem sadjarstvu je resno in tudi napovedi za letošnje leto niso prav obetavne, saj se napoveduje skoraj 60 % zmanjšanje pridelka jabolk v Sloveniji. Zato je še toliko pomembnejše, da sadjarstvu posebno pozornost namenimo preko intervencij v novem strateškem načrtu in ga umestimo med sektorje v težavah, ki bo deležen posebnih podpor. Stanje in napovedi pridelka jabolk in hrušk letošnje letine je v uvodu predstavil Boštjan Kozole, predsednik Sekcije za sadjarstvo pri GZS – Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij. Po napovedih Svetovnega združenja pridelovalcev jabolk in hrušk (WAPA) se za letos na ravni EU napoveduje 10 odstotno povečanje proizvodnje jabolk in 28 odstotno zmanjšanje proizvodnje pri hruškah. Ocenjuje se, da bo proizvedeno v državah EU 11.735.000 ton jabolk. Stanje na področju pridelave hrušk pa je najnižje v zadnjih desetih letih in se ocenjuje, da bo letošnja letina le 1. 604.000 ton hrušk. Obiralna sezona bo letos zamaknjena za najmanj teden dni. Na področju ekološke pridelave se ta počasi povečuje in bo po napovedih dosegla približno 6% celotnega pridelka EU. Sadjarji se že šesto leto zapored srečujejo z velikimi škodami, saj so nasadi letos utrpeli hujše škode zaradi naravnih nesreč kot sta pozeba ali toča. Po besedah predsednika Sekcije za sadjarstvo pri GZS-Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij in direktorja podjetja Evrosad Boštjana Kozoleta, bo letos letina jabolk zaradi pozebe porazna, dodaten izpad bo ob obiranju zaradi posledic pozebe. Škoda na hruškah bo več kot 90 odstotna, ostalega sadja pa skoraj ni bilo, razen jagod, pri katerih je bila ena boljših sezon. »Stanje na terenu je po zadnjem neurju res žalostno. Zato je za sadjarje še posebej pomembno, da so ustrezno obravnavani v strateškem načrtu skupne kmetijske politike do leta 2027. Pričakujemo, da bo sektor sadjarstva deležen ustreznih intervencij, da bo vključen v proizvodno vezane podpore, da bodo podpore za sadje in zelenjavo namenjene vsem upravičencem ne le skupinam in organizacijam proizvajalcev, zlasti tistim sadjarjem, ki imajo sklenjeno dolgoročno pogodbeno sodelovanje. Potrebujemo investicije v prilagoditve sadjarstva podnebnim spremembam, zlasti protitočne mreže, namakalne in oroševalne sisteme. Vlagati bo potrebno v nove tehnologije in znanja. Še posebej pri hladilnicah bo potrebno v zelo kratkem času poskrbeti za obnovo in nadgradnjo. Slovenski sadjarji smo vstopili v shemo izbrana kakovost Slovenije in želimo si, da bi lahko potrošniku v prihodnje ponujali kakovostno slovensko sadje. Letos bo tega, zaradi naravnih ujm bolj malo, a smo odločeni, da nadaljujemo z našimi promocijskimi aktivnostmi«, zaključuje Kozole. »Na področju sadjarstva se v prihodnjem strateškem načrtu skupne kmetijske politike do leta 2027 načrtujejo številne intervencije, s katerimi bomo pomagali sadjarjem«, je v nagovoru poudaril dr. Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Med pomembnejše intervencije sodijo naložbe v prilagajanje podnebnim spremembam in bolj okolju prijaznem kmetovanju, integrirana pridelava, promocija, zavarovanje letine in proizvodnje ter druge intervencije. Mag. Aleš Irgolič, državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je povedal, da imamo v Sloveniji 4.400 ha površin s sadjem in se z leti povečujejo, od tega jih je 57% pokritih z zaščito. V letu 2020 smo pridelali 83.000 ton različnega sadja, od tega 66.000 ton jabolk. Izpostavil je pomoč sadjarjem zaradi naravnih nesreč, pomen vključitve sadjarjev v shemo izbrana kakovost Slovenija za sadje in shemo šolskega sadja. Sodelavci ministrstva so v nadaljevanju predstavili delovanje skupin in organizacij proizvajalcev za sadje in zelenjavo. Sadjarji pričakujejo, da se bo nabor upravičencev do intervencij v novem strateškem načrtu razširil tudi na druge oblike pogodbenega sodelovanja, kot so zadruge in druge dolgoročne oblike sodelovanja kmetij s podjetji. Predstavniki Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin RS so predstavili poročilo o nadzoru kakovosti sadja in zelenjave na stojnicah, kjer so preverjali sledljivost, kakovost, označenost, še zlasti navajanje porekla sadja in zelenjave. Letos je mednarodno leto sadja in zelenjave, ki ga bo tudi Slovenija obeležila z različnimi dogodki.
Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS *** Dodatne informacije: Mag. Anita Jakuš, anita.jakus@gzs.si; 041 791 224