Ljubljana, 28. avgust 2023 - Stanje v slovenskem zelenjadarstvu je zaskrbljujoče, saj smo kot država že desetletja neto uvoznica zelenjave. Po začasnih ocenah Kmetijskega inštituta Slovenije je samooskrba z zelenjavo v letu 2022 znašala 38 %. Zaradi vse bolj pogostih in bolj intenzivnih vremenskih dogodkov, ki so posledica podnebnih sprememb, se sektor sooča s številnimi izzivi. Za večjo samooskrbo z zelenjavo so zato nujne sistemske spodbude, usmerjene v gradnjo sodobnih rastlinjakov, ki omogočajo pridelavo zelenjave v kontroliranih pogojih in skozi vse leto. Poleg vremena na razvoj zelenjadarstvo vplivajo tudi sektorske politike kot so kmetijska, okoljska, gradbena in energetska ter razmere na trgu, je bilo izpostavljeno na prvem zelenjadarskem posvetu, ki ga je organizirala GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij v okviru sejma AGRA 2023. Pregled stanja pridelave zelenjadnic in razmer na trgu v letu 2022 kaže, da so imele po začasnih podatkih statistike zelenjadnice leta 2022 v vrednosti kmetijske proizvodnje najmanjšo vrednost po letu 2015. Dosegale so le 6,6 % skupne vrednosti kmetijske proizvodnje in 12,4 % vrednosti rastlinske pridelave. Po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije je pridelava zelenjadnic v Sloveniji v obdobju 2010–2021 k skupni vrednosti kmetijske proizvodnje prispevala od 3,8 % do 9,4 %, k vrednosti rastlinske proizvodnje pa od 7,1 % do 16,8 %. V Sloveniji pridelujejo zelenjadnice na številnih kmetijskih gospodarstvih. Pridelujejo jih za prodajo in tudi za lastno porabo. Leta 2022 je bilo po začasni oceni v sveži in predelani obliki porabljenih 236 tisoč ton zelenjave, kar je za 11 % manj kot leto prej in dobro desetino pod povprečjem zadnjih petih let. Slovenija je neto uvoznica zelenjave. Leta 2022 je bilo uvoženih 190 tisoč ton zelenjave, od tega 48 % ali 91 tisoč ton sveže, največ paradižnika, čebule, paprike, solate, lubenic, melon, kumar in zelja. Niha tudi stopnja samooskrbe z zelenjavo, predvsem zaradi bolj ali manj obilnih letin. V letih 2017–2021 je stopnja samooskrbe znašala med 38 % in 48 %, v letu 2022 pa je bila po začasnih ocenah Kmetijskega inštituta Slovenije 38 odstotna. Leta 2022 je prebivalec Slovenije porabil skupno 105 kg zelenjave, od tega 74 kg sveže (povprečje 2019–2021: 118 kg zelenjave, od tega 87 kg sveže). Evidence o ceni in prodaji zelenjadnic v Sloveniji so skromne. Opazno je povečanje evidentirane prodaje zelenjadnic. V zadnjih letih zajema med 25 % in 40 % pridelka tržnih pridelovalcev. Na okrogli mizi z naslovom: »Zakaj je samooskrba z zelenjavo v Republiki Sloveniji tako nizka in kako jo povečati?«, ki je gostila različne deležnike zelenjadarske verige, je osrednja pozornost bila namenjena problematiki nizke samooskrbe z zelenjavo v Sloveniji. Govorili so o možnostih za njeno povečanje in predlagali konkretne rešitve, ki gredo v smeri krepitev pridelave zelenjave v zaščitenih prostorih, specializaciji v pridelavi zelenjave in v stroki ter lažjem pridobivanju potrebnih dovoljenj. Po mnenju sogovornikov je nujno potrebno pripraviti celostno strategijo razvoja zelenjadarstva v Sloveniji z jasno zastavljenimi cilji. Potrebno je imeti družbeno političen dogovor za dvig samooskrbe z zelenjavo. Temu je potrebno naravnati tudi ukrepe države, v prvi vrsti dvig sofinanciranja v primarno kmetijsko pridelavo iz dosedanjih 800.000 € na 3,5 mio €, kot je bilo v sedanjem programskem obdobju. V Sloveniji imamo velik potencial za nadaljnji razvoj zelenjadarskega sektorja, predvsem v kombinaciji z izkoriščanjem obnovljivih virov energije, kot so geotermalna energija ter boljšemu povezovanju ter nadgradnji znanja za tovrstne pristope. Za izboljšanje konkurenčnosti zelenjadarstva so nujno potrebne spodbude za vlaganje v investicije ter raziskave in razvoj, ob smotrnem upoštevanju specifičnosti in raznolikosti slovenskega okolja. Strokovnjakov, ki pokrivajo področje zelenjadarstva v Sloveniji je zelo malo in to predstavlja velik izziv. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ponovno razmišlja o rajonizaciji kmetijskih zemljišč, s katero bi lažje usmerjalo in prispevalo k učinkovitejši podporni politiki in izvajanju zemljiških ukrepov. V aprilu 2022 je začela veljati novela Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki omogoča, da je na vseh kmetijskih zemljiščih dopustno postavljati kmetijsko opremo. In med to se šteje tudi rastlinjak – prefabrikat, pri katerem je način pridelave neposredno vezan na kmetijsko zemljišče. Ta določba se uporablja neposredno na podlagi zakona in je ni potrebno implementirati v občinske prostorske načrte, kar je pomembna novost. S tem je po mnenju ministrstva bil storjen pomemben korak za pridelavo zelenjave v tleh in v zaprtih prostorih.