Ljubljana, 29. avgust 2023 - Stanje v slovenskem sadjarstvu je resno in tudi napovedi za letošnje leto niso prav obetavne, saj se po prvih ocenah napoveduje skoraj 10 odstotno zmanjšanje pridelka jabolk v primerjavi z lanskim letom. Poleg ekstremnih vremenskih dogodkov obstoj sadjarske panoge ogrožajo pojav novih škodljivcev in bolezni, naraščajoči stroški inputov, visoke cene energentov in logistike, inflacija, pomanjkanje delovne sile in nizka potrošnja svežega sadja. Nujna je strateška prilagoditev sektorja ob vzajemnem sodelovanju sadjarjev, stroke in odločevalcev politik za dolgoročno izboljšanje konkurenčnosti slovenskega sadjarstva je bilo osrednje sporočilo 13. Sadjarskega posveta, ki ga je na sejmu AGRA organiziralo Združenje za sadjarstvo, ki deluje v okviru Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije. Stopnja samooskrbe s sadjem je v Sloveniji v obdobju med 2017 in 2021 znašala med 14 % in 47 %, v letu 2022 pa je bila po začasnih ocenah 29 %, kar je zaskrbljujoče. Slovenija je neto uvoznica sadja. Leta 2022 je bilo v Slovenijo uvoženih 380 tisoč ton sadja, od tega 65 % svežega sadja, med katerim je bilo največ banan, citrusov in jabolk. Na okrogli mizi »Zakaj je samooskrba s sadjem v Republiki Sloveniji tako nizka in kako jo povečati?«, ki je potekala v okviru posveta, so sogovorniki izpostavili pomen nadaljnjih prilagoditev sadjarstva na posledice podnebnih sprememb, ki postajajo vse bolj pogoste in vse bolj intenzivne. Za izboljšanje konkurenčnosti sadjarstva so nujne strukturne spremembe in okrepljena vlaganja v investicije in razvoj ob tesnem sodelovanju tako pridelovalcev sadja, strokovnjakov in politike. Opozorili so na majhno oskrbo s slovenskim sadjem in zelenjavo v javnih zavodih, ki je po mnenju Boštjana Kozoleta, predsednika Združenja za sadjarstvo pri GZS-Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij alarmantno nizka. Razlog za to je največkrat cena, ki je še vedno odločilen dejavnik za nakup kmetijskih proizvodov in živil. S tem posledično je vprašljiva tudi kakovost sadja v javnih zavodih, zato si sektor želi vzpostavitev ustreznega sistema, ki bo omogočal prisotnost kakovostnega sadja slovenskega porekla v javnih zavodih. Slovenske sadjarje skrbi nedopustno zavajanje potrošnikov glede porekla sadja. Po ugotovitvah Inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo je v letošnjem letu opaziti trend zmanjševanja neskladnosti pri prodaji sadja in zelenjave fizičnih oseb glede porekla, še vedno pa se pojavljajo nepravilnosti pri pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah, zato bo nadaljevanje nadzora usmerjeno v te dejavnosti. Boštjan Kozole je opozoril na problematiko pomanjkanja sezonske delovne sile v sadjarstvu in previsoke davčne obremenitve kmetijskih podjetij v primerjavi s kmetijskimi gospodarstvi, ki delujejo kot družinske kmetije. V nadaljevanju je sledil pregled stanja in prve ocene napovedi pridelka jabolk in hrušk letošnje letine. Po napovedih Svetovnega združenja pridelovalcev jabolk in hrušk (WAPA) bo svetovna pridelava jabolk znašala 78,4 milijonov ton, kar je za 4,3 milijonov ton manj v primerjavi z lanskim letom. Od tega jih bodo po prvih ocenah največ pridelali na Kitajskem (37,2 milijonov ton), Turčiji (4,6 milijonov ton), ZDA (4,5 milijonov ton), in na Poljskem, ki je z malo manj kot 4 milijoni ton jabolk še vedno največja pridelovalka jabolk v Evropi. Na ravni držav Evropske unije se letos napoveduje pridelek jabolk v višini 11,4 milijonov ton, kar je za 3,3% manj v primerjavi z lanskim letom in četrti najnižji pridelek v zadnjih desetih letih. Prva ocena pridelka hrušk je 1,7 milijona ton, kar je 12,9 % manj kot lansko leto in drugi najnižji pridelek v zadnjih desetih letih. Pridelek hrušk bo letos nižji predvsem zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov (pozeba, poplave, vročinski valovi, suša in toča), ki so večinoma prizadele Italijo in Španijo ter zaradi nižjega pridelka na Nizozemskem in v Franciji. Največ jabolk bodo letos zopet pridelali na Poljskem, in sicer 3.995.000 milijonov ton (za 11 % manj kot lansko leto), največ hrušk pa v Belgiji, in sicer 412 tisoč ton, kar je 19 % več v primerjavi z lanskim letom. Delež jabolk za predelavo (jabolčni koncentrat, sok) se je v zadnjih desetih letih povečal za 10%. V letošnjem letu bo po prvih ocenah predelanih 4,6 milijonov ton jabolk oziroma 40 % vsega pridelka svežih jabolk. Ekološka pridelava jabolk bo po napovedih dosegla šest odstotkov celotnega pridelka v EU oziroma 683.000 ton, od tega bo največji delež ekoloških jabolk pridelan v Italiji, in sicer 179.000 ton. V Sloveniji prva ocena pridelka jabolk v intenzivnih nasadih v letošnjem letu znaša približno 47.000 ton, kar je 7 % manj v primerjavi z lanskim letom, pridelek hrušk pa zgolj 1.000 ton, kar je za 80 % manj kot lansko leto. Zaradi posledic številnih vremenskih ujm se letos povsod po svetu, na ocenjeno napoved pridelka, ki je bila narejena sredi julija, realno pričakuje, da bo pridelek še malo nižji od napovedanega. Podatke je na posvetu predstavila dr. Vesna Miličić, sekretarka Združenja za sadjarstvo pri GZS – Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij.