Poročilo o delu Sekcije operaterjev elektronskih komunikacij - SOEK

SOEK je v letu 2014 izvedel 18 sej ter se udeleževal sej Upravnega odbora ZIT.

Udeležba na dogodkih: Člani SOEK smo se udeležili več posvetov in dogodkov in posvetov, na katerih so aktivno sodelovali s svojimi strokovnimi prispevki:

  • ki jih je na temo Digitalne Slovenije 2020 organiziral Slovenski internetni forum (SIF);
  • ki jih je na temo Digitalne Slovenije 2020 organiziral Direktorat za informacijsko družbo pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ)
  • ki jih je na temo NGN organiziral AKOS;
  • ki ga je na temo upravljanja interneta organiziral Direktorat za informacijsko družbo pri MIZŠ;
  • ki jih je na temo gradnje odprtih širokopasovnih omrežij oziroma razvoja širokopasovne infrastrukture tako v Evropi kot tudi v Sloveniji, v okviru projekta ENGAGE ali GOING LOCAL organiziral bodisi Direktorat za informacijsko družbo pri MIZŠ ali pa neposredno MIZŠ.

Organizacija dogodkov: SOEK je organiziral tudi uspešno srečanje na temo Digitalne Slovenije 2020, kjer so predstavniki širše strokovne javnosti (DID, AKOS, SVRK, SEK, ZIT, SOEK itd) predstavili izhodišča, ki bi morala biti upoštevana pri pripravi Strategija razvoja informacijske družbe do leta 2020 ter Načrta razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020. Oba dokumenta naj bi bila dokončno oblikovana ter usklajena s strokovno javnostjo v letu 2015.

Uspehi članov SOEK:

  • SOEK je prispeval izhodišča za pripravo sprememb ZEKom-1 v delu, ki se nanaša na podelitev radijskih frekvenc, na podlagi katerih je AKOS lahko izvedla prvo dražbo radijskih frekvencza zagotavljanje javnih komunikacijskih storitev v radiofrekvenčnih pasovih 800 MHz, 900 MHz, 1800 MHz, 2100 MHz in 2600 MHz. Dražba se je končala dne 28. 4. 2013, z razdeljenim skoraj celotnim frekvenčnim spektrom, ki je bil na voljo. Operaterji so v državni proračun prispevali ~149 mio €.
  • Člani SOEK so pripomogli, da se je v Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020, ponovno uvrstil drugi izmed 11 tematskih ciljev, ki jih je določila EU in se navezujejo na strategijo EU 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast, to je »Povečanje dostopnosti do informacijsko komunikacijskih tehnologij ter njihove uporabe in kakovosti«. Brez ustrezne nacionalne strategije, ki bo vključena v Strategiji razvoja Slovenije 2014 – 2020 ter operativno vključena v Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020, Slovenija ne bo dosegla ciljev DAE.
  • Člani SOEK so pripomogli, da se je uspešno zaključil obsežen projekt evidentiranja razpoložljivih kapacitet širokopasovnih priključkov na posamezni lokaciji. Navedena evidenca, prva te vrste, bo služila za prihodnjo regulacijo omrežij naslednje generacije ter uresničitev nacionalne strategije v okviru Digitalna Slovenija 2020.

SOEK je sodeloval tudi pri oblikovanju evropskih in nacionalnih zakonskih in podzakonskih predpisov:

  • Aktivno sodeluje pri oblikovanju nacionalnih stališč do predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za evropski enotni trg elektronskih komunikacij in doseganje povezane celine ter spremembi direktiv 2002/20/ES, 2002/21/ES in 2002/22/ES ter uredb (ES) št. 1211/2009 in (EU) št. 531/2012), ter s strokovno argumentacijo dokazuje zakaj bi bil sprejem in uveljavitev Uredbe (v izvorni obliki) izredno škodljiv za majhen trg, kot je slovenski (tako ga gospodarstvo, kot za uporabnike) – postopek sprejema še ni zaključen in se bo nadaljeval v letu 2015
  • Uspešno je zagovarjal razloge proti sprejemu Zakona o slovenskem avdiovizualnem centru, javni agenciji Republike Slovenije (SLAVC), ki je predvideval prikrito obdavčitev operaterjev, v višini 0,8 % od prihodkov iz storitev, ki omogočajo prenos televizijskih in avdiovizualnih signalov, kar po predlogu zakona vključuje tudi internet.
  • Aktivno in uspešno je sodeloval pri oblikovanju določil povsem novega Zakona o varstvu potrošnikov. Novi zakon bo nadomestil obstoječega, ki je že nekoliko zastarel ter ni prilagojen novim modelom zagotavljanja storitev in blaga (nastal je leta 1998) – postopek sprejema še ni zaključen in se bo nadaljeval v letu 2015
  • Aktivno je sodeloval v postopku javne obravnave Zakona o alternativnem reševanjem potrošniških sporov – postopek sprejema še ni zaključen in se bo nadaljeval v letu 2015
  • Aktivno je sodeloval v postopku sprejema splošnega akta - Tarife o vrednosti točke za leto 2014 za plačilo na podlagi obvestila, za plačilo za uporabo radijskih frekvenc in za plačilo za uporabo elementov oštevilčenja
  • Aktivno je sodeloval v postopku sprejema splošnega akta - Tarife o vrednosti točke za letno plačilo na podlagi obvestila, za letno plačilo za uporabo radijskih frekvenc in za letno plačilo za uporabo elementov oštevilčenja (za leto 2015)
  • Aktivno je sodeloval v postopku sprejema strateških dokumentov v okviru Digitalna Slovenija 2020:Strategija razvoja informacijske družbe do leta 2020 Načrt razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020 in Strategija kibernetske varnosti. Oblikovanje dokumentov je nujno, saj Evropska digitalna agenda (EDA) kot eden ključnih strateških dokumentov za doseganje gospodarske rasti v skladu s strategijo Evropa 2020 predvideva, da vsaka država članica oblikuje nacionalni strateški okvir za doseganje ciljev EDA. V postopku sprejema jenasprotoval ideji pripravljavca dokumentov, da se v te ključne strateške dokumente vključijo neuresničljiv načrti ter namesto tega ponudil izvedljive ter vzdržne rešitve za dosego realnih ciljev, ki jih postavlja EDA ter, ki so v danih razmerah za Slovenijo še vedno ambiciozni – najmanj 30 Mbit/s za vsako gospodinjstvo, od tega naj bi imelo najmanj 50 % gospodinjstev sklenjene pogodbe za dostop do interneta s hitrostjo 100 Mbit/s. Postopek sprejema še ni zaključen in se bo nadaljeval v letu 2015
  • sodeloval pri oblikovanju Pravilnika o katastru komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture.

ter drugih aktov:

  •  Člani SOEK so pristopili k oblikovanju in sprejemu Samoregulacijskega kodeksa o nadomestilih za nedelovanje ali slabše delovanje javnih komunikacijskih storitev operaterjev javnih komunikacijskih storitev v Republiki Sloveniji. Glavni cilj kodeksa je potrošnikom omogočiti hitrejše in učinkovitejše reševanje pritožb ter jim hkrati ponuditi pravičnejši sistem nadomestil v primeru nedelovanja in slabšega delovanja storitev. V praksi kodeks potrošnikom ponuja preglednejše pogoje za pridobitev nadomestil zaradi nedelovanja ali slabše kakovosti storitev. K oblikovanju kodeksa in končno tudi njegovemu podpisu so pristopili tudi drugi operaterji, obenem pa sta ga podprla tako AKOS kot tudi ZPS.

Drugi pomembni dogodki:

V letu 2014 je Sodišče evropske Unije v združenih zadevah C-293/12 in C-594/12 ugotovilo, da je zakonodajalec Unije s sprejetjem Direktive 2006/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o hrambi podatkov, pridobljenih ali obdelanih v zvezi z zagotavljanjem javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev ali javnih komunikacijskih omrežij, in spremembi Direktive 2002/58/ES, presegel meje, ki jih določa spoštovanje načela sorazmernosti z vidika členov 7, 8 in 52(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter omenjeno direktivno izrekel za neveljavno. V povezani zadevi je nato Ustavno sodišče RS, ki je na pobudo Informacijske pooblaščenke izvedlo presojo ustavnosti členov 162-168 ZEKom-1 (hramba prometnih in drugih podatkov za potrebe izvajanja izvirnih nalog države), v tem delu odpravilo določila Zakona o elektronskih komunikacijah, saj je ukrep obvezne hrambe prepoznalo kot nesorazmeren z več vidikov – neselektivna invnaprejšnja hramba prometnih podatkov na zalogo pomeni poseg v pravice tistega dela populacije, ki ni dala povoda za takšen poseg; ni jasen izredno dolg rok hrambe podatkov (14 mesecev za podatke v zvezi s telefonskimi komunikacijami oz. 8 mesecev za ostale komunikacije); obvezna hramba podatkov ni bila omejena zgolj na huda kazniva dejanja, ki bi še opravičila poseg v posameznikovo ustavno zagotovljeno pravico do zasebnosti.

Člani SOEK so v želji za čim večjo kakovost storitev za svoje končne uporabnike, s katero bi želeli preprečitev nezakonitih dejanj tudi v drugih omrežjih, organizirali mrežo za izmenjavo podatkov o različnih načinih zlorab storitev ali omrežja s strani nezakonitih ravnanj končnih uporabnikov. Tako se na najhitrejši način operaterji seznanijo s potekajočimi kršitvami in grožnjami in pravočasno ukrenejo vse, da se škoda prepreči ali omeji.

Člani SOEK so pristopili k sofinanciranju nacionalne platforme s področja varnejšega interneta - Centra za varnejši internet, ki deluje kot točka osveščanja o varni rabi interneta in novih tehnologij, svetovalna linija za težave na spletu Tom telefon 116 111 in anonimna spletna prijava nezakonitih spletnih vsebin.