Karantena in višja sila


Ravnanje delodajalcev v primeru odreditve izredne karantene delavcem po prihodu iz držav iz »rdečega seznama« po 19. juniju 2020

Od 19. junija velja na podlagi spremembe Odloka o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni COVID-19 na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 83/20, 86/20 in 88/20) karantena za prihod iz države s poslabšanimi epidemiološkimi razmerami (države z rdečega seznama).

Odreditev 14-dnevne karantene je obvezna za osebo, ki vstopa v Republiko Slovenijo in ima stalno ali začasno prebivališče v državah, ki niso na seznamu epidemiološko varnih držav ali administrativnih enot držav, ali pa prihaja v Republiko Slovenijo iz teh držav. Z 19. junijem 2020 so na seznam držav s poslabšano epidemiološko sliko uvrščene tudi Srbija, Bosna in Hercegovina in Kosovo. Če je država na rdečem seznamu, je ob vstopu osebi odrejena 14-dnevna karantena, razen če sodi med šest izjem (v točkah 2, 3, 4, 5, 6 in 7) v 10. členu odloka.

Če se poslabšajo epidemiološke razmere v posamezni državi ali administrativni enoti države, za katero veljajo izjeme, lahko Vlada Republike Slovenije odloči, da se za posamezno državo ali administrativno enoto države 10. člen v celoti oziroma del izjem iz tega člena ne uporablja. Odločitev se objavi na spletnih straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Ministrstva za zdravje in Ministrstva za zunanje zadeve.

Če je država na zelenem seznamu, se v Slovenijo vstopi brez omejitev in karantene.

Status in nadomestilo plače osebe v izolaciji in karanteni

Okuženi z novim koronavirusom morajo v izolacijo, ostali ki so bili z njimi v stiku, pa so sicer zdravi, pa v karanteno. V primeru izolacije je oseba upravičena do 90-odstotnega nadomestila plače, pri čemer nadomestilo že od prvega dne zadržanosti od dela izplača ZZZS. Zaposleni, ki morajo v karanteno, od 1. junija niso več upravičeni do 80-odstotnega nadomestila plače od države, temveč predvidoma do 50-odstotnega nadomestila plače, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače, kar krije delodajalec, če gre za višjo silo.

Definicija višje sile je, da je dogodek od osebe neodvisen, vnaprej nepričakovan in nepreprečljiv. V primeru torej, ko delavca ni na delo v primeru, ko odpotuje v državo, za katero ob odhodu ve, da bo potem moral prebiti 14 dni v karanteni in ne bo mogel na delo, se ne more sklicevati na višjo silo. V tem primeru ne gre za dogodek, ki je nepričakovan in bi se mu lahko izognil. To obenem pomeni, da delodajalec ni dolžan nositi stroška nadomestila za čas odsotnosti, kot da bi šlo za višjo silo.

Drugače pa velja za primer, ko potuje v državo, ki se znajde na »rdeči listi« potem, ko je delavec tja že odpotoval in se na novo odreja karantena. To je dogodek, ki ga ni mogel pričakovati in na posledice ni mogel vplivati in torej gre za primer višje sile.


Kakšno naj bo ravnanje delodajalcev pred odhodom delavca v države, za katere je bila odrejena karantena?

Dopustno je, da delodajalci vnaprej opozorijo zaposlene na posledice zaradi možne odsotnosti z dela, ker bi lahko zaradi poslabšanja epidemioloških razmer v državah v okolici Slovenije morali v obvezno karanteno ali pa se zaradi morebitnega zaprtja mej ne bi mogli pravočasno vrniti na delovno mesto.

Ob tem je potrebno poudariti, da je tudi delavec zavezan naznaniti delodajalcu, da potuje v države z rdečega seznama. Pri tem je potrebno upoštevati obveznosti delavca skladno s 34., 35., 36. in 37. členom Zakona o delovnih razmerjih. Gre za upoštevanje delodajalčevih navodil v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja po prihodu z dopusta; za spoštovanje in izvajanje predpisov in ukrepov o varnosti in zdravju pri delu; za obveznost obveščanja delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti; ter dolžnost, da se vzdrži vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu, materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca.

Delodajalec seveda ne more in ne sme delavcu vnaprej prepovedati proste odločitve o tem, kje bo prebil dopust, saj je to njegova prosta izbira in delavec za morebitne posledice samostojno odgovarja. Lahko pa ga opozori na posledice njegove odsotnosti, če se zaradi izredne karantene ne bo mogel vrniti na delo.

Torej, če je že pred odhodom v drugo državo znano, da se bo delavcu ob vrnitvi v Slovenijo od pristojnega organa odredila karantena (npr. trenutno 14-dnevna karantena za prihode iz BiH,  Kosova in Srbije), potem delavec praviloma ni upravičen do nadomestila zaradi odsotnosti zaradi višje sile, saj niso izpolnjeni vsi elementi višje sile  - dogodek ni nepričakovan in se mu je bilo mogoče izogniti.

Kakšen je lahko dogovor med delavcem in delodajalcem?

V izogib možnega ukrepanja delodajalca zaradi neopravičene odsotnosti delavca, za katero delodajalec ni vedel, po prihodu iz držav z rdečega seznama (odreditve karantene), in izvedbe možnih postopkov redne krivdne ali izredne odpovedi skladno z ZDR-1, v primerih, ko ne gre za višjo silo, so možnosti vnaprejšnjega dogovora med delavcem in delodajalcem naslednje:

a.     dogovor z delavcem o letnem dopustu v času karantene po prihodu iz tujine;

b.    dogovor o začasnem delu od doma v primeru, ko narava delavčevega dela in delodajalčeve dejavnosti to dopušča ter so izpolnjeni drugi zakonski pogoji (opredelitev v pogodbi o zaposlitvi, pravilnik delodajalca, izpolnjevanje zdravih in varnih razmer na delavčevem domu);

c.     dogovor o neplačanem dopustu – s plačilom prispevkov v breme delodajalca;

d.    suspenz (mirovanje) pogodbe o zaposlitvi za obdobje karantene, skladno s 53.členom ZDR-1, če je ta možnost opredeljeno s pogodbo o zaposlitvi.

Kakšna je višina nadomestila v primeru karantene po 11.7.2020?

Dne 11.7.2020 je stopil v veljavo Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (PKP4), ki glede karantene določa, da bo nadomestila plač delavcev v karanteni krila država, razen za tiste delavce, ki jim bo lahko delodajalec organiziral delo na domu.

V primeru odločbe o karanteni je višina nadomestila je po PKP4 odvisna od podlage, opredeljene v odločbi o karanteni:

  1. 100% delavčeve povprečne mesečne plače za polni delovni čas oz. do nadomestilo plače v višini, ki bi jo prejel, če bi delal prejme delavec, ki mu bo odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo v okviru opravljanja dela za delodajalca, delodajalec pa zanj ne bo mogel organizirati dela na domu;
  2. 80% njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti prejme delavec, ki bo potoval v državo na zelenem ali rumenem seznamu in mu bo ob prehodu meje v Slovenijo odrejena karantena, ali delavec, ki mu bo odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo izven opravljanja dela, delodajalec pa zanj ne bo mogel organizirati dela na domu

  3. Delavec nima pravice do nadomestila, če mu je bila odrejena karantena zaradi odhoda v državo, ki je na rdečem seznamu. Na novo pa določa zakon za te primere tri izjeme zaradi osebnih okoliščin in bo delavec upravičen do nadomestila plače, kot je določeno za primer višje sile (v višini polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače). Te izjeme so: smrt zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrt otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja; smrt staršev – oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj; rojstvo otroka.