Karantena in višja sila


Ravnanje delodajalcev v primeru odreditve izredne karantene delavcem po prihodu iz držav iz »rdečega seznama« po 19. juniju 2020

Od 19. junija velja na podlagi spremembe Odloka o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni COVID-19 na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 83/20, 86/20 in 88/20) karantena za prihod iz države s poslabšanimi epidemiološkimi razmerami (države z rdečega seznama).

Odreditev 14-dnevne karantene je obvezna za osebo, ki vstopa v Republiko Slovenijo in ima stalno ali začasno prebivališče v državah, ki niso na seznamu epidemiološko varnih držav ali administrativnih enot držav, ali pa prihaja v Republiko Slovenijo iz teh držav. Z 19. junijem 2020 so na seznam držav s poslabšano epidemiološko sliko uvrščene tudi Srbija, Bosna in Hercegovina in Kosovo. Če je država na rdečem seznamu, je ob vstopu osebi odrejena 14-dnevna karantena, razen če sodi med šest izjem (v točkah 2, 3, 4, 5, 6 in 7) v 10. členu odloka.

Če se poslabšajo epidemiološke razmere v posamezni državi ali administrativni enoti države, za katero veljajo izjeme, lahko Vlada Republike Slovenije odloči, da se za posamezno državo ali administrativno enoto države 10. člen v celoti oziroma del izjem iz tega člena ne uporablja. Odločitev se objavi na spletnih straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Ministrstva za zdravje in Ministrstva za zunanje zadeve.

Če je država na zelenem seznamu, se v Slovenijo vstopi brez omejitev in karantene.

Status in nadomestilo plače osebe v izolaciji in karanteni

Okuženi z novim koronavirusom morajo v izolacijo, ostali ki so bili z njimi v stiku, pa so sicer zdravi, pa v karanteno. V primeru izolacije je oseba upravičena do 90-odstotnega nadomestila plače, pri čemer nadomestilo že od prvega dne zadržanosti od dela izplača ZZZS. Zaposleni, ki morajo v karanteno, od 1. junija niso več upravičeni do 80-odstotnega nadomestila plače od države, temveč predvidoma do 50-odstotnega nadomestila plače, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače, kar krije delodajalec, če gre za višjo silo.

Definicija višje sile je, da je dogodek od osebe neodvisen, vnaprej nepričakovan in nepreprečljiv. V primeru torej, ko delavca ni na delo v primeru, ko odpotuje v državo, za katero ob odhodu ve, da bo potem moral prebiti 14 dni v karanteni in ne bo mogel na delo, se ne more sklicevati na višjo silo. V tem primeru ne gre za dogodek, ki je nepričakovan in bi se mu lahko izognil. To obenem pomeni, da delodajalec ni dolžan nositi stroška nadomestila za čas odsotnosti, kot da bi šlo za višjo silo.

Drugače pa velja za primer, ko potuje v državo, ki se znajde na »rdeči listi« potem, ko je delavec tja že odpotoval in se na novo odreja karantena. To je dogodek, ki ga ni mogel pričakovati in na posledice ni mogel vplivati in torej gre za primer višje sile.


Kakšno naj bo ravnanje delodajalcev pred odhodom delavca v države, za katere je bila odrejena karantena?

Dopustno je, da delodajalci vnaprej opozorijo zaposlene na posledice zaradi možne odsotnosti z dela, ker bi lahko zaradi poslabšanja epidemioloških razmer v državah v okolici Slovenije morali v obvezno karanteno ali pa se zaradi morebitnega zaprtja mej ne bi mogli pravočasno vrniti na delovno mesto.

Ob tem je potrebno poudariti, da je tudi delavec zavezan naznaniti delodajalcu, da potuje v države z rdečega seznama. Pri tem je potrebno upoštevati obveznosti delavca skladno s 34., 35., 36. in 37. členom Zakona o delovnih razmerjih. Gre za upoštevanje delodajalčevih navodil v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja po prihodu z dopusta; za spoštovanje in izvajanje predpisov in ukrepov o varnosti in zdravju pri delu; za obveznost obveščanja delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti; ter dolžnost, da se vzdrži vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu, materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca.

Delodajalec seveda ne more in ne sme delavcu vnaprej prepovedati proste odločitve o tem, kje bo prebil dopust, saj je to njegova prosta izbira in delavec za morebitne posledice samostojno odgovarja. Lahko pa ga opozori na posledice njegove odsotnosti, če se zaradi izredne karantene ne bo mogel vrniti na delo.

Torej, če je že pred odhodom v drugo državo znano, da se bo delavcu ob vrnitvi v Slovenijo od pristojnega organa odredila karantena (npr. trenutno 14-dnevna karantena za prihode iz BiH,  Kosova in Srbije), potem delavec praviloma ni upravičen do nadomestila zaradi odsotnosti zaradi višje sile, saj niso izpolnjeni vsi elementi višje sile  - dogodek ni nepričakovan in se mu je bilo mogoče izogniti.

Kakšen je lahko dogovor med delavcem in delodajalcem?

V izogib možnega ukrepanja delodajalca zaradi neopravičene odsotnosti delavca, za katero delodajalec ni vedel, po prihodu iz držav z rdečega seznama (odreditve karantene), in izvedbe možnih postopkov redne krivdne ali izredne odpovedi skladno z ZDR-1, v primerih, ko ne gre za višjo silo, so možnosti vnaprejšnjega dogovora med delavcem in delodajalcem naslednje:

a.     dogovor z delavcem o letnem dopustu v času karantene po prihodu iz tujine;

b.    dogovor o začasnem delu od doma v primeru, ko narava delavčevega dela in delodajalčeve dejavnosti to dopušča ter so izpolnjeni drugi zakonski pogoji (opredelitev v pogodbi o zaposlitvi, pravilnik delodajalca, izpolnjevanje zdravih in varnih razmer na delavčevem domu);

c.     dogovor o neplačanem dopustu – s plačilom prispevkov v breme delodajalca;

d.    suspenz (mirovanje) pogodbe o zaposlitvi za obdobje karantene, skladno s 53.členom ZDR-1, če je ta možnost opredeljeno s pogodbo o zaposlitvi.


Predlog GZS – država naj krije nadomestilo za višjo silo

GZS predlaga, da za primere odreditve karantene, ko so izpolnjeni pogoji višje sile, država zagotovi v celoti nadomestilo plače zaposlenemu, saj gre za odlok države.

V primerih pa, ko ne gre za višjo silo, pa menimo, da gre za dogovore med delavcem in delodajalcem glede narave odsotnosti, da bo ta opravičena.

Mnenje MDDSZ, Direktorat za delovna razmerja

Direktorat za delovna razmerja MDSSZ  v zvezi s to situacijo podaja naslednje mnenje:  »Delavec je upravičen do odsotnosti z dela in posledično do nadomestila plače iz razlogov, ki so zakonsko določeni oz. dogovorjeni na podlagi sporazuma socialnih partnerjev. Če je delavcu od pristojnega organa odrejena karantena, zaradi česar ne more opravljati dela, se takšna odsotnost delavca presoja v okviru instituta višje sile. Po splošnih načelih civilnega prava pomeni višja sila dogodek, ki ga ni bilo mogoče pričakovati in se mu tudi ne izogniti ali ga odvrniti. Pravni standard višje sile je v obligacijskih razmerjih opredeljen z naslednjimi elementi: prisotnost zunanjega vzroka, nepričakovanost dogodka ter neizogibnost in neodvrnljivost dogodka.  Delavec je sicer v glede na zakon o delovnih razmerjih dolžan obveščati delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo na izpolnjevanje njegovih obveznosti, tako da je v primeru nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi odrejene karantene po mnenju primerno, da delodajalca pravočasno obvesti o vseh relevantnih okoliščinah odsotnosti.  - Če delavec zaradi odrejene karantene ne more opravljati dela in hkrati ni podana višja sila (niso izpolnjeni vsi elementi višje sile), potem se mora delavec z delodajalcem dogovoriti o drugi podlagi odsotnosti, neopravljanje dela (brez podlage opravičene odsotnosti), pa pomeni kršitev obveznosti iz delovnega razmerja in je lahko podlaga za ukrepanje delodajalca.«