Delovnopravni ukrepi za malo podjetje


Primer: Malo podjetje, ki se je znašlo v težavah s poslovanjem zaradi zaprtja trgovine z neživilskimi artikli/zaprtja hotela, ima možnosti: 

1.        Odrediti čakanje na delo

2.       Odrediti plačilo iz naslova višje sile

3.       Vročiti odpovedi iz poslovnih razlogov – zadnje sredstvo

1. Odreditev čakanja na delo ZDR-1 obravnava kot začasen ukrep, ko gre za začasno nezmožnost delodajalca za zagotavljanje dela. Na podlagi 138. členu ZDR-1 delodajalec delavca pošlje domov za obdobje najdalj 6 mesecev, z namenom ohranitve zaposlitve. Odreditev mora biti pisna. Pisna napotitev se lahko pošlje delavcu tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga ima pri svojem delodajalcu.  Posebna obličnost za ta akt ni predpisana, mora pa biti jasna pisna odreditev trajanja in dejstva, da od določenega dne čaka na delo doma. Delavec je dolžan, da se odzove na poziv delodajalca za prihod na delo na način, kot delodajalec opredeli v odreditvi. Napotitev na čakanje je lahko istočasno za več delavcev; vsak delavec pa mora biti napoten individualno. Delavcu, ki je na bolniški, delodajalec ne more odrediti čakanja, dokler se ne vrne na delo.

V času odrejenega čakanja na delo ima delavec pravico do nadomestila plače v višini 80% delavčeve povprečne mesečne plače v prejšnjih treh mesecih za polni delovni čas, ne pripadata mu povračilo za malico in prevoz na delo.

Delodajalec najprej obračuna nadomestilo sam, potem ga bo lahko uveljavljal pod pogoji in na način kot določa intervencijski zakon. Ta  postavlja pogoj, da  delodajalec vsaj 30% delavcem ne more zagotavljati dela. Seveda delodajalec lahko odredi čakanje na delo tudi, ko ne izpolnjuje te kvote; to pomeni le, da ne bo mogel uveljavljati refundacije izplačanega nadomestila.

Obrazec za odreditev čakanja na delo doma.

 

2. Višja sila - Odsotnost z dela delavca je lahko v izjemnih primerih upravičena zaradi nastanka višje sile. Gre za dogodek, ki ga ni bilo mogoče pričakovati in se mu tudi ne izogniti ali ga odvrniti. V vsaki posamični konkretni situaciji treba presojati prisotnost vseh elementov višje sile. 

V situaciji, ko se zaradi zmanjšanja širjenja SARS-CoV-2 začasno zaprejo vrtci in osnovne šole, kar povzroči nemožnost opravljanja dela delavcev zaradi varstva otroka, se odsotnost z dela enemu od staršev lahko upraviči zaradi višje sile.

Dolžnost delavca je, da delodajalca v primeru nemožnosti opravljanja dela zaradi varstva otrok delodajalca obvesti o vseh relevantnih okoliščinah odsotnosti.

Podobna situacija nastane v primeru ukrepa začasne prepovedi in omejitve javnega prevoza potnikov, ko se ustavlja javni promet, delavec pa zaradi takšnega ukrepa ne more  na delo in ga opravljati. Ob upoštevanju vseh okoliščin, ki vplivajo na to, da delavec ne more priti na kraj opravljanja dela lahko opredelimo nastanek višje sile.

Razlog za upravičeno odsotnost z dela delavca je lahko tudi zaprtje mej s sosednjimi državami; to prav tako lahko definiramo kot višjo silo, na katero delavec ni mogel vplivati, je odvrniti ali se izogniti.

Če delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile, si delodajalec in delavec tveganje delita, saj je breme nadomestila nižje kot v drugih primerih, in sicer znaša nadomestilo 50% plače oziroma najmanj 70% minimalne plače (šesti odstavek 137. člena ZDR-1).

Refundacije nadomestila zaradi višje sile interventni zakon ne predvideva.

Obrazec za ugotovitev obstoja višje sile.

 

3. Odpuščanje iz poslovnega razloga je zadnji ukrep, ki se bo o njem delodajalec odločil v primeru, če bo uvedba ostalih delovnopravnih in finančnih ukrepov neuspešna. Nanj se je treba pripraviti in rezervirati sredstva, saj delavcu pripada odpovedni rok skladno s 3.odstavkom 94.členom ZDR-1. V času odpovednega roka lahko koristi preostali neizkoriščeni letni dopust. Prav tako mu pripada odpravnina v odvisnosti od trajanja delovnega razmerja pri zadnjem delodajalcu v višini, kot določa 108.člen ZDR-1. Ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi se lahko delavec in delodajalec dogovorita za finančno poplačilo namesto odpovednega roka in za finančno poplačilo neizkoriščenega dela dopusta.