Vaša vprašanja in odgovori


#PKP3 – NAJPOGOSTEJŠA VPRAŠANJA na Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE) (1.6.2020)

V  Uradnem listu št. 80/2020 z dne 30.5.2020 je bil objavljen Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE), kot eden iz svežnja zakonov PKP3. Zakon je začel veljati  naslednji dan po objavi, upoštevaje dejstvo, da je ZIUZEOP s spremembami veljal do 31.5.2020, novi zakon de facto učinkuje v pravnem redu s 1.6.2020. Besedilo zakona je dostopno na povezavi: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2020-01-1195/zakon-o-interventnih-ukrepih-za-omilitev-in-odpravo-posledic-epidemije-covid-19-ziuoope.

Z dnem uveljavitve tega zakona po 84. členu prenehajo veljati 2., 3., 4., 5., 6. 7., 8., 9., 10. in 11. člen Zakona o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (Uradni list RS, št. 36/20, 49/20 – ZIUZEOP in 61/20 – ZIUZEOP-A).

Odgovore  na vprašanja na Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE) so pripravile svetovalke v Pravni službi GZS:

  • Metka Penko Natlačen, namestnica direktorja
  • Urška Sojč, samostojna svetovalka
  • Cvetka Furlan, samostojna svetovalka
  • Lea Wildmann, pripravnica

Odgovori so pripravljeni po posameznih vsebinskih sklopih.

V posameznih primerih, ko odgovor na posamezno vprašanje ni jasen, smo vložili zaprosilo za pojasnilo zakonskega besedila na pristojno ministrstvo, zlasti na MDDSZ,  MF, FURS ali pojasnilo za izvajanje postopka sofinansiranja na Republiški zavod za zaposlovanje. Rubrika odgovorov bo s pridobljenimi odgovori dopolnjena, ko bo šlo za  pisne ali objavljene odgovore teh organov.

Odgovori so bili pripravljeni dne 1.6.2020 na podlagi takrat znanih informacij in splošno veljavnih predpisov ter na podlagi najboljšega znanja in osebne presoje pripravljavcev. Odgovori so splošne, informativne in nazavezujoče narave ter ne predstavljajo pravnega nasveta za ravnanje subjektov v konkretnem primeru, niti uradne razlage zakona. Pravna služba GZS ne prevzema nobene odgovornosti za ravnanje posameznih uporabnikov na podlagi informativnih odgovorov. Ugotovitve, predstavljene v odgovorih, v nobenem primeru ne pomenijo meritorne odločitve v posamezni zadevi, ali da organ, ki je pristojen za presojo zadeve, ne bi mogel odločiti drugače.

 


Možnosti odpovedi v času prejemanja subvencij

Ali lahko pogodbo o zaposlitvi v času veljavnosti ukrepa delnega subvencioniranja skrajšanja polnega delovnega časa po PKP3 in vključenosti vanj odpovemo iz razloga nesposobnosti, četudi smo za delavce prejemali subvencijo po PKP3?

V drugem odstavku 18. člena ZIUOOPE je določeno, da delodajalec v obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem obdobju ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil subvencije po tem zakonu ali ZIUZEOP (povračilo nadomestila za čakanje na delo).

ZIUOOPE ne določa prepovedi odpuščanja delavcev iz razloga nesposobnosti. V času teka odpovednega roka odreditev dela s skrajšanim delovnim časom ni možna.

Ali lahko delavcem, za katere ne uveljavljamo subvencije, odpovemo pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga?

V drugem odstavku 18. člena ZIUOOPE je določeno, da delodajalec ne sme v obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem obdobju:

·         začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom ali

·         odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov.

Delodajalec pa lahko odpove pogodbo o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil subvencije po tem zakonu ali ZIUZEOP (kršitev prepovedi odpuščanja).

ZIUOOPE ne prepoveduje odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga za delavce, za katere delodajalec ne uveljavi subvencije, razen če bi šlo za večje število delavcev. Kdaj gre za odpoved večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, določa 98. člen Zakona o delovnih razmerjih.

ZDR-1 v 98. členu določa, da gre za odpoved večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov v primeru, da delodajalec ugotovi, da bo zaradi poslovnih razlogov postalo nepotrebno delo v obdobju 30 dni:

·                    najmanj 10 delavcev pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 20 in manj kot 100 delavcev,

·                    najmanj 10 odstotkov delavcev pri delodajalcu, ki zaposluje najmanj 100, vendar manj kot 300 delavcev,

·                    najmanj 30 delavcev pri delodajalcu, ki zaposluje 300 ali več delavcev,

je dolžan izdelati program razreševanja presežnih delavcev.


Uveljavljanje subvencije v primeru krajšega polnega delovnega časa

Trenutno imamo v družbi poln delovni čas 40 ur na teden. Če hočemo prebroditi krizo, brez odpuščanj, moramo maso plač znižati. Zato bomo najbrž s 1. 6. 2020 uvedli poln delovni čas v trajanju 36 ur na teden. Če skrajšamo naš poln delovni čas, ali je znesek subvencije za nekoga, ki dela le 20 ur na teden, 16 ur pa je na čakanju, nespremenjen, v višini 448 EUR na mesec? Skratka, ali se zneski ne spreminjajo, četudi mi uvedemo poln delovni čas 36 ur na teden?

Če se delodajalec odloči za uvedbo krajšega polnega delovnega časa namesto 40 ur na teden  v trajanju 36 ur na teden, gre še vedno za poln delovni čas, skladno z 143. členom ZDR-1. Pri tem znesek osnovne plače zaposlenih ostane nespremenjen, prav tako obseg vseh ostalih pravic.

Tudi v primeru krajšega polnega delovnega časa v trajanju 36 ur je mogoče uveljavljati ukrep skrajšanega delovnega časa s subvencioniranjem. Po 11. členu ZIUOOPE mora biti izpolnjen pogoj, da:

-          ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, na način,

-          da delodajalec delavcu zagotavlja delo vsaj za 20 ur tedensko, skladno z zakonskim pogojem

 

V primeru, da se polni delovni čas skrajša na 36 ur tedensko, mora delež delovnega časa vseeno obsegati najmanj 20 ur tedensko in ne 18 ur tedensko.

V skladu s 17. členom ZIUOOPE subvencija za ohranitev zaposlitve znaša 448 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 20 do vključno 24 ur tedensko.

Z uveljavitvijo ZIUOOPE se z namenom ohranitve delovnih mest zaradi posledic epidemije in začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnih razlogov ureja možnost odreditve dela s skrajšanim delovnim časom ob hkratni delni napotitvi na začasno čakanje na delo delavca, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, ob pogoju, da delodajalec delavcu zagotavlja delo vsaj za polovični delovni čas. Ali v primeru krajšega polnega delovnega časa (36 ur tedensko) to pomeni vsaj 18 ur?

Delavcu mora biti  v času izvajanja ukrepa zagotovljena enaka osnovna plača, hkrati pa ohrani obseg vseh pravic v enakem obsegu – iz delovnega razmerja, iz naslova socialnih zavarovanj in pokojninske dobe.

V primeru, da polni delovni čas obsega 36 ur tedensko, mora delež delovnega časa v primeru izvajanja tega ukrepa vseeno obsegati najmanj 20 ur tedensko in ne 18 ur tedensko. V 18. členu ZIUOOPE je določeno, da je višina subvencije za delavca, ki dela od 20  do 24 ur tedensko 448€ mesečno.

Delodajalec delavcu odredi čakanje na delo v deležu od 5 do 20 ur tedensko, za katerega lahko uveljavlja delno povračilo nadomestila plače zaradi odreditve dela s skrajšanim delovnim časom, določeno s tem zakonom.

Imamo poln delovni čas 36 ur na teden. Ali mora biti delavec minimalno pet ur na čakanju, 31 ur pa torej delati, da dobimo subvencijo v višini 224 EUR?

ZIUOOPE v 11. členu navaja, da delodajalec, ki delavcu zagotavlja delo za vsaj polovični delovni čas, lahko zaradi povračila izplačanega nadomestila plače za preostali del delovnega časa do polnega delovnega časa, za katerega je delavcu odrejeno čakanje na delo v deležu od 5 do 20 ur tedensko, uveljavlja delno povračilo nadomestila plače zaradi odreditve dela s skrajšanim delovnim časom.

ZIUOOPE v 18. členu določa subvencijo v višini 224 eur mesečno za tiste delavce, ki imajo skrajšani delovni čas v obsegu od 30 ur do vključno 34 ur tedensko.

Kdaj bomo oddali vlogo na ZRSZ – v juliju za junij ali že prej?

Delodajalec mora sporočiti Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, da je delavcu odredil delo s skrajšanim delovnim časom najpozneje v treh delovnih dneh od dneva odreditve. Delodajalcu se dodeli subvencija na podlagi vloge za dodelitev subvencije, ki jo skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka 12. člena ZIUOOPE vloži pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje najpozneje v 15 dneh po odreditvi skrajšanega delovnega časa.

Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje o vlogi odloči s sklepom v 15 dneh od prejema vloge. Zoper sklep ni pritožbe, možen pa je upravni spor.

Delodajalec na podlagi sklepa iz prejšnjega odstavka z Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje sklene pogodbo o subvencioniranju, v kateri se določijo medsebojna razmerja, obveznosti in odgovornosti pogodbenih strank.

Pogodba mora zlasti vsebovati:

-          predmet,

-          višino,

-          način izplačila subvencije,

-          pogoje in način vračila subvencije,

-          čas prejemanja subvencije,

-          spremljanje, poročanje,

-          sankcije za kršitve ter nadzor nad izvajanjem.

Celoten postopek v zvezi z uveljavljanjem subvencije pri Zavodu RS za zaposlovanje objavljen na spletni strani Zavoda na tej povezavi.


Razporejanje delovnega časa znotraj ukrepa skrajševanja polnega delovnega časa

Delamo v precej manjšem obsegu kot pred epidemijo, vendar imamo v določenih programih obseg dela 2x na teden v takšnem obsegu, da lahko vsi zaposleni delajo po 8 ur, 2 dni pa so lahko vsi zaposleni doma. Ali v tem primeru lahko prijavimo na ZRSZ delo s skrajšanim delovnim časom in lahko koristimo subvencijo?

Delodajalec na podlagi ZIUOOPE pisno odredi delavcu delo s skrajšanim delovnim časom. V pisnem napotilu med drugim določi:

-          obseg skrajšanega delovnega časa,

-          čas trajanja dela s skrajšanim delovnim

-          razporeditev delovnega časa ali način razporeditve delovnega časa (lahko tudi opisno).

Glede na zakon je torej določeno:

-        razporeditev delovnega časa je odvisna od odredbe oziroma pisne napotitve na skrajšani delovni čas,

-        delodajalec pa v obdobju prejemanja subvencije ne sme odrejati nadurnega dela, neenakomerno razporediti ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom.

Delavec opravlja delo na način, kot je določen v pisni odredbi, delovnega časa tem delavcem pa ni možno neenakomerno razporediti ali prerazporediti drugače od odredbe. Če delodajalec to želi, je treba bodisi pozvati delavce nazaj za polni delovni čas oziroma določiti nove odredbe.

V primeru, da bo takšen obseg dela in razporeditev, kot ste jo opisali, opredeljena v odredbi, se delo v okviru ukrepa delnega subvencioniranja skrajšanega delovnega časa na takšen način lahko opravlja.

Bodi pozorni, da morate delavcu zagotavljati delu najmanj v obsegu 20 ur na teden.

Delodajalec bi želel delavcem odrediti skrajšan poln delovni čas 32 ur na teden, in sicer od ponedeljka do četrtka vsak dan po 8 ur zaradi narave dela, ker stroji s katerimi delajo potrebujejo 10 ur, da se lahko na njih začne proizvodnja , ob petkih pa bi bili delavci napoteni na čakanje na delo. Zanima nas ali je taka razporeditev dela možna ali mora biti 32 urna tedenska obveznost razporejena na vseh pet delovnih dni v tednu, preostali čas do 8 ur v dnevu pa je delavec na čakanju, če želi delodajalec na podlagi ZIUOOPE prejeti 224 EUR subvencije za enega delavca.

Delodajalec na podlagi ZIUOOPE pisno odredi delavcu delo s skrajšanim delovnim časom. V pisnem napotilu med drugim določi:

-           obseg skrajšanega delovnega časa, ki ne sme biti krajši od polovice polnega delovnega časa,

-          čas trajanja dela s skrajšanim delovnim časom in

-          razporeditev delovnega časa ali način razporeditve delovnega časa (lahko tudi opisno).

Razporeditev delovnega časa je torej odvisna od odredbe oziroma pisne napotitve na skrajšani delovni čas. Delavec opravlja delo na način, kot je določen v pisni odredbi, delovnega časa tem delavcem pa ni možno neenakomerno razporediti ali prerazporediti drugače od odredbe. Če delodajalec to želi, je treba bodisi pozvati delavce nazaj za polni delovni čas oziroma določiti nove odredbe.

V primeru, da bo takšen obseg dela in razporeditev, kot ste jo opisali, opredeljena v odredbi, se delo v okviru ukrepa delnega subvencioniranja skrajšanega delovnega časa na takšen način lahko opravlja.

Ali se delovni čas zaposlenih, ki jim je skrajšan poln delovni čas (delna napotitev na čakanje), upošteva v povprečju mesečnega obdobja?

V skladu z ZIUOOPE gre za tedensko določen obseg delovnega časa. Z odredbo je lahko odrejeno na ravni enega tedna tudi na nek način neenakomerno (manj dni in več ur ali te porazdeliti različno glede na dneve, kot je imel delavec pred odredbo) in takšne razporeditve ne moremo šteti kot neenakomerne. Znotraj enega tedna pa imamo v vsakem primeru omejitev, tako da ne more priti do (pre)razporejanja tedenskega števila ur na mesečnem nivoju referenčnega obdobja, temveč le na tedenskem nivoju. Delodajalec mora zagotavljati dela za skrajšani delovni čas v obsegu  od 20 do 35 ur tedensko.

Ali so možni naslednji načini: a) zaposleni, ki delajo v 4 izmenah, delajo v manjših ekipah na način, da delajo 1 teden in so nato naslednji teden doma; b) zaposleni, ki delajo v proizvodnji, delajo npr. 2 tedna in so nato 2 tedna doma; c) zaposleni, ki delajo v administraciji delajo npr. dva dni in pol in nato druga ekipa 2 dni in pol.

V skladu z ZIUOOPE gre za tedensko določen obseg delovnega časa. Z odredbo je lahko odrejeno na ravni enega tedna tudi na nek način neenakomerno (manj dni in več ur ali te porazdeliti različno glede na dneve, kot je imel delavec pred odredbo) in takšne razporeditve ne moremo šteti kot neenakomerne. Znotraj enega tedna pa imamo v vsakem primeru omejitev, tako da ne more priti do (pre)razporejanja tedenskega števila ur na mesečnem nivoju referenčnega obdobja, temveč le na tedenskem nivoju. Delodajalec mora zagotavljati delo za skrajšani delovni čas v obsegu  od 20 do 35 ur tedensko.

Na podlagi navedenega menimo, da je možna razporeditev delovnega časa samo po načinu, opisanem v točki c), na pa tudi po načinih iz točk a) in b).

V mesecu juniju bo možna bo kombinacija obeh ukrepov po ZIUOOPE, in sicer povračila nadomestila plače za delavce na čakanju na delo in subvencioniranje skrajšanega polnega delovnega časa pri istem delodajalcu. To kombinacijo bi bilo možno izvesti pri načinih opisanih v točkah a) in b).

V drugi alineji drugega odstavka 18. člena ZIUOOPE se prepoveduje odrejanje nadurnega dela in neenakomerna razporeditev ali začasna prerazporeditev delovnega časa, če se to delo lahko opravi z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom. Ali si pravilno razlagamo, da se za zaposlene, ki v skladu s pogodbo delajo v neenakomerni razporeditvi delovnega časa, ne sme uveljavljati subvencije za skrajšani delovni čas?

Ne, tudi delavcem, ki v skladu s pogodbo o zaposlitvi delajo v neenakomerno razporejenem delovnem času, se bo lahko odredilo delo s skrajšanim delovnim časom ter zaprosi za subvencijo.

Delodajalec na podlagi ZIUOOPE pisno odredi delavcu delo s skrajšanim delovnim časom. V pisnem napotilu med drugim določi:

-              obseg skrajšanega delovnega časa, ki ne sme biti krajši od polovice polnega delovnega časa,

-              čas trajanja dela s skrajšanim delovnim časom in

-              razporeditev delovnega časa ali način razporeditve delovnega časa.

Razporeditev delovnega časa je torej odvisna od odredbe oziroma pisne napotitve na skrajšani delovni čas. Delavec opravlja delo na način, kot je določen v pisni odredbi, delovnega časa tem delavcem pa ni možno neenakomerno razporediti ali prerazporediti drugače od odredbe. Če delodajalec to želi, je treba bodisi pozvati delavce nazaj za polni delovni čas oziroma določiti nove odredbe.

Ker gre za tedensko določen obseg delovnega časa, je z odredbo tako lahko odrejeno na ravni enega tedna tudi na nek način neenakomerno (manj dni in več ur ali te porazdeliti različno glede na dneve, kot je imel delavec pred odredbo) in takšne razporeditve ne moremo šteti kot neenakomerne. Znotraj enega tedna pa imamo v vsakem primeru omejitev, tako da ne more priti do (pre)razporejanja tedenskega števila ur na mesečnem nivoju referenčnega obdobja, temveč le na tedenskem nivoju. Delodajalec mora zagotavljati dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 20 do 35 ur tedensko.

Na kakšen način se bodo izravnale ure oz. dnevi za skrajšan delovni čas? Bo to dnevno, tedensko, mesečno? Lahko nekdo dela dva dneva v prvem tednu, pa tri v drugem, 1 dan v tretjem in 4 dni v četrtem. Na ta način se v povprečju izide ravno za 20 urno čakanje na teden.

V skladu z ZIUOOPE gre za tedensko določen obseg delovnega časa. Z odredbo je lahko odrejeno na ravni enega tedna tudi na nek način neenakomerno (manj dni in več ur ali te porazdeliti različno glede na dneve, kot je imel delavec pred odredbo) in takšne razporeditve ne moremo šteti kot neenakomerne. Znotraj enega tedna pa imamo v vsakem primeru omejitev, tako da ne more priti do (pre)razporejanja tedenskega števila ur na mesečnem nivoju referenčnega obdobja, temveč le na tedenskem nivoju. Delodajalec mora zagotavljati dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 20 do 35 ur tedensko.

Če bi želeli spremeniti obseg tedenske delovne obveznosti, bi bilo treba določiti za vsak teden nove odredbe.

Delo in delovni čas nameravamo organizirati na način, da ena ekipa dela en teden 40 ur (5 x 8 ur), nato je drug teden doma, nato spet dela 40 ur itd. ZIUOOPE razumemo na način, da to dopušča?

ZIUOOPE takšne ureditve žal ne dopušča. Delodajalec mora zagotavljati delo za skrajšani delovni čas v obsegu od 20 do 35 ur tedensko. Obseg tedenske delovne obveznosti mora določiti tudi v odredbi o skrajšanem delovnem času. Prerazporejanja tedenskega števila ur na mesečnem nivoju referenčnega obdobja ni dovoljeno.

Delodajalec bi lahko delavce v tednu, ko jim ne more zagotavljati dela, napotil na čakanje na delo. V mesecu juniju bo še zagotovljeno povračilo nadomestila plače za delavce na čakanju.

Ali lahko v podjetju damo nekaj delavcev na čakanje in za nekatere delavce uporabimo ukrep skrajšanega polnega delovnega časa?

V juniju lahko delodajalec uporabi oba ukrepa sočasno in prejme sredstva (povračilo nadomestila plače za delavce na čakanju in subvencija iz naslova skrajšanega polnega delovnega časa) hkrati. Vendar pa mora izpolnjevati pogoje, ki so določeni za vsak ukrep posebej.


Odreditev skrajšanega polnega delovnega časa – pomembne določbe

Na kakšen način se mora prihod in odhod z dela vpisati v evidenco o izrabi delovnega časa?

Vpis ur v evidenco  je predpisan tako, da  je delodajalec dolžan voditi evidenco o izrabi delovnega časa delavca, ki mu odredi delo s skrajšanim delovnim časom na način, da je iz nje razviden čas prihoda in odhoda z dela. Ta se mora vpisati v evidenco o izrabi delovnega časa ob dejanskem prihodu in dejanskem odhodu delavca z dela.

Vsebine evidenc in proces evidentiranja določa Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 40/06). Po tem zakonu so evidence delovnega časa ene od evidenc, ki so jih dolžni delodajalci tudi sicer voditi za svoje zaposlene. 

Šteje se, da je potrebno upoštevati pri delodajalcu uveljavljen oz. veljaven način evidentiranja, ki zagotavlja objektivne podatke. To je registrirna ura ali drug podoben način registriranja. Vpis ur dejanske prisotnosti v evidenco bo sestavni del vloge za odobritev subvencije. 

Če delodajalec ne vodi evidence delovnega časa skladno s tem ukrepom, mora prejeta sredstva z zakonitimi zamudnimi obrestmi v celoti vrniti. 

Kakšen bi bil postopek, če bi delodajalec po enem mesecu delavcem lahko zagotavljal le 24 ur dela tedensko, bi moral pri Zavodu za zaposlovanje ponovno vlagati vlogo na javni poziv in delavcem vročiti nove odreditve dela s skrajšanim delovnim časom?

Če bi mesec dni po vloženi vlogi delodajalec lahko zagotavljal le še 24 ur dela tedensko, bi moral delavcem vročiti nove odreditve in pred tem opraviti s sindikati novo posvetovanje in ga predložiti zavodu obenem z novo vlogo.

ZIUOOPE navaja, da ko se spremenijo okoliščine odreditve dela s skrajšanim delovnim časom, zlasti obseg dela s skrajšanim delovnim časom, število zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno (navzgor ali navzdol), in trajanje odreditve, ki so bile podlaga za sprejetje odločitve, je treba opraviti novo posvetovanje in ga ponovno predložiti Zavodu kot sestavni del nove vloge.

Kdaj lahko delodajalec delavcem vroči odreditve o skrajšanem delovnem času? Bo možno za nazaj in bo delodajalec lahko še vedno uveljavljal subvencijo?

Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE) je bil objavljen v   Uradnem listu št. 80/2020 z dne 30.5.2020. Zakon je začel veljati naslednji dan po objavi, torej 31.5.2020. Delodajalec ne more vročiti odredb za skrajšani delovni čas pred tem datumom, ob upoštevanju dejstva, da je pred odreditvijo potrebno še posvetovanje s sindikati oz. drugimi delavskimi predstavništvi pri delodajalcu. Menimo, da vročitev odredbe za nazaj v ni zakonita, saj gre za delavčevo pravico, da se njegove pravice retroaktivno ne smejo slabšati. Ta prepoved bi veljala tudi v primeru, če bi se sindikati z odredbami za krajši delovni čas za nazaj strinjali. Soglasje delavskega predstavništva ne sanira nezakonitosti izvedbe postopka zaradi retroaktivnosti na slabšo pravico delavca.

Delodajalec mora sicer zavodu sporočiti, da je odredil delo s skrajšanim polnim delovnim časom, v  treh dneh od odreditve.


Ali lahko gredo delavci s skrajšanim DČ v okviru neenakomerne razporeditve DČ v minus ure, ki jih nato oddelajo (če bodo naročila) do 31. 12. 2020? To pomeni, da delavec ne bi hodil v službo – za 4 ure na dan bi bil doma (minus ure), za 4 ure na dan pa bi bil na čakanju? Subvencije zanj bi uveljavljali.

Zadržani smo do možnosti rešitve, ki jo navajate: da delavec sploh ne bi hodil v službo, po predlaganem modelu bi za 4 ure na dan bil doma (tako bi si nabral minus ure), za 4 ure na dan pa bi bil na čakanju. Pri ukrepu skrajšanega polnega delovnega časa gre za kombinacijo dela in čakanja. Ta kombinacija je definirana na teden dni, kar pomeni, da ju lahko prerazporejamo in kombiniramo znotraj tedna dni. Nikakor pa ni sprejemljivo, da bi delavec sploh ne hodil v službo in si s tem nabiral minus ure, ne znotraj tega tedna ne za daljše obdobje. Ta model je vprašljiv zlasti v primeru, ko delavec zamenja delodajalca in bi mu ostal neoddelan znesek minus ur za nazaj, gre torej za nerealno stanje.

Menimo, da bi bil v tem primeru bi bil bolj primeren ukrep čakanje na delo, saj odraža realno dejansko stanje.

Če npr. petim delavcem od 1800 spremenim obseg skrajšanega delovnega časa iz npr. 20 ur na 25 ur, ali se moramo o tem spet predhodno posvetovati s sindikati?

ZUIOOPE je zelo jasen glede tega, da je potrebno pred sprejetjem odločitve o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom organizirati posvetovanje s sindikati pri delodajalcu:

-          o  obsegu dela s skrajšanim delovnim časom,

-          številu zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, in

-          trajanju odreditve (časovno trajanje ukrepa od njegove uvedbe do zaključka).

 

ZIUOOPE izrecno navaja, da če se spremenijo okoliščine odreditve dela s skrajšanim delovnim časom, zlasti obseg dela s skrajšanim delovnim časom, število zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno (navzgor ali navzdol), in trajanje odreditve, ki so bile podlaga za sprejetje odločitve, je treba opraviti novo posvetovanje z delavskimi predstavništvi.

Bo za vsak mesec sklenjena pogodba z ZRSZ ali le ena in nato aneksi?

Na to vprašanje odgovorimo z besedilom zakona, ki navaja, da se delodajalcu dodeli subvencija na podlagi vloge za dodelitev subvencije, ki jo skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev ki jih določa zakon, vloži pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje najpozneje v 15 dneh po odreditvi skrajšanega delovnega časa. Na tej podlagi se sklene pogodba med delodajalcem in zavodom.

Zakon torej govori o eni pogodbi, kar tehnično pomeni, da bo sledil na podlagi vsake vložene vloge tudi sklep in nova pogodba. Seveda je mogoča tudi izvedba na tak način, da  se za vsak mesec sklepajo aneksi k glavni pogodbi. Za določitev procedure in med drugim tudi opredelitev, ali se bodo sklepale pogodbe ali aneksi k osnovni pogodbi,  je pristojen Zavod za zaposlovanje, ki vloge zbira, o njih odloča in se z njim tudi sklepa pogodba o sofinansiranju. Menimo, da ne glede na to, kateri pristop bo izbran, delodajalec ne bo v slabšem položaju glede uveljavljanja subvencije.

Subvencija se delodajalcu v vsakem primeru izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, najpozneje v 30 dneh po podpisu pogodbe.

Kakšen je obseg pravic delavcev, ki se jim skrajša polni delovni čas? Ali so te pravice sorazmerne?

Po izrecni določbi 14.člena ZIUOOPE delavec, ki mu je začasno odrejeno delo s skrajšanim polnim delovnim časom, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot da bi delal polni delovni čas, razen tistih, ki so drugače urejene z interventnim zakonom.

 

V skladu  z s tem zakonom ima delavec v času začasno odrejenega dela s skrajšanim delovnim časom:

-       pravico do plačila za delo v času, ko dejansko dela,

-       za čas do polnega delovnega časa, ko v okviru odrejenega skrajšanega delovnega časa ne dela, pravico do nadomestila plače, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga,

-       pravico do odmora med delovnim časom v sorazmerju s časom, prebitim na delu,

-       obveznost, da na zahtevo delodajalca opravlja delo s polnim delovnim časom.

 

Če je delavec v času začasno odrejenega dela s skrajšanim delovnim časom odsoten z dela, v skladu z ZDR-1,  ima mesečno pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, pri čemer se upošteva delovna obveznost delavca, kot je določena s pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas.

Delodajalec pisno odredi delavcu delo s skrajšanim delovnim časom. V pisnem napotilu določi:

-       obseg skrajšanega delovnega časa, ki ne sme biti krajši od polovice polnega delovnega časa,

-       čas trajanja dela s skrajšanim delovnim časom,

-       razporeditev delovnega časa ali način razporeditve delovnega časa,

-       čas trajanja odmora med delom,

-       višino povračila stroškov v zvezi z delom,

-       možnost in način poziva delavcu, da delo ponovno opravlja s polnim delovnim časom ter

-       višino nadomestila plače za delež delovnega časa, ko delavec ne dela.

Delavec se lahko v času odrejenega skrajšanega delovnega časa prijavi v evidenco iskalcev zaposlitve in se lahko vključi v ukrepe, ki se zagotavljajo prijavljenim iskalcem zaposlitve.

Kakšno je trajanje odmora za malico za delavce, ki jim je odrejeno delo za krajši delovni čas? Ker je to sestavina odredbe o delu s skrajšanim delovnim časom, gre za pomembno vprašanje.

Glede odmora za malico velja po 158. členu ZDR-1, da ima med dnevnim delom delavec, ki dela polni delovni čas, pravico do odmora, ki traja 30 minut. Delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s 65. ali 67. členom tega zakona (delavci po posebnih zakonih, ki delajo del delovnega časa, priznane so pa jim pravice kot da delajo poln delovni čas) vendar najmanj štiri ure na dan, ima pravico do odmora med dnevnim delovnim časom v sorazmerju s časom, prebitim na delu, torej ima pravico do polovice tridesetminutnega odmora. Pri tem je treba upoštevati, da  se odmor lahko določi šele po eni uri dela in najkasneje eno uro pred koncem delovnega časa ter da se čas odmora med dnevnim delom všteva v delovni čas.

Z ZUIOOPE se ureja možnost odreditve dela s skrajšanim delovnim časom ob hkratni delni napotitvi na začasno čakanje na delo delavca, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, na način, da delodajalec delavcu zagotavlja delo vsaj za polovični polni delovni čas (v nadaljnjem besedilu: odreditev dela s skrajšanim delovnim časom). Tak delavec torej ima pravico do odmora v trajanju 15 minut. V primeru, da se zagotavlja vsaj polovica delovnega časa na dan, delavcu pripada odmor v trajanu 15 minut.


Sestavine pisne odredbe o skrajšanem polnem delovnem času

Ali lahko v pisno odredbo napišemo, da bo delovni čas začasno neenakomerno razporejen do 31. 12. 2020 in da bo točen urnik dela pravočasno objavljen na oglasni deski oz. sporočen s strani vodje?

Delodajalec  delavcu odredi delo s skrajšanim polnim delovnim časom v pisni obliki. V pisnem napotilu določi:

-       obseg skrajšanega delovnega časa, ki ne sme biti krajši od polovice polnega delovnega časa,

-       čas trajanja dela s skrajšanim delovnim časom,

-       razporeditev delovnega časa ali način razporeditve delovnega časa,

-       čas trajanja odmora med delom,

-       višino povračila stroškov v zvezi z delom,

-       možnost in način poziva delavcu, da delo ponovno opravlja s polnim delovnim časom ter

-       višino nadomestila plače za delež delovnega časa, ko delavec ne dela.ž

Pisna odredba o skrajšanem polnem delovnem času mora obsegati podatek, ki navaja razporeditev delovnega časa ali način razporeditve delovnega časa. V času izdaje odredbe mora ta način razporeditve biti znan in se mora odredba nanj sklicevati. Če tega podatka ne obsega, pomeni, da razporeditev delovnega časa z odredbo ni opredeljena.

Vzorec pisne odredbe o skrajšanem polnem delovnem času je v prilogi.

Ali je zakonito, da delavcu odredimo skrajšan delovni čas na podlagi predloga zakona oz. ali je bolje da navedemo napoved odredbe o skrajšanem delovnem času na podlagi Predloga zakona PKP 3?. Ali so takšni akti delodajalca zakoniti?

Odreditev skrajšanega polnega delovnega časa na podlagi predloga zakona ni zakonito dejanje, saj predlog zakona kot predpis ne obstaja in ne zavezuje. Lahko sicer delavce obvestite, da nameravate izvesti ukrepe po PKP3, ko bo sprejet. Kakršenkoli akt, sprejet na podlagi neveljavnega zakona pa ne zavezuje ne delavca ne delodajalca in ne bo mogel predstavljati zakonite podlage za uveljavljanje subvencije. Dodatno navedemo, da je treba pred izdajo odredbe opraviti posvetovanje s sindikati oz. drugimi delavskimi predstavništvi, če sindikatov ni. Predložitev dokazila o posvetovanju je del dokumentacije, s katero delodajalec uveljavlja subvencijo.

Ali lahko v odredbi o skrajšanem delovnem času obseg dela med tedni varira, saj bi npr. 34 urni delavnik pomenil, da je delavec prost 3 petke v mesecu, medtem ko en petek v mesecu dela, ali se moramo držati delovnega tedna 34 ur in ne zgolj povprečja med tedni? Ali je v odredbi potrebno navesti, katere dneve bo delavec delal ali lahko napišemo, da se bo delo izvajalo med ponedeljkom in soboto, po tedenskem razporedu če je v PKP predvideno delo od ponedeljka do petka?

Menimo, da je glede na ZIUOOPE smiselno, da zaradi uveljavljanja subvencije navedete obseg ur ki jih zagotavljate, lahko tudi v razponu, kot jih zakon navaja  v 17. členu. Taka določba olajša opredelitev zneska subvencije. Po strogi interpretaciji zakona tedenski obseg dela med tedni ne more variirati; lahko pa je v vsakem tednu drugače razporejen. Po našem mnenju zadošča, da je v odredbi zapisano, da se bo delo odvijalo od ponedeljka do petka, po tedenskem razporedu.

 

Pričakujemo mnenje MDDSZ, s katerim bodo podali usmeritve glede razumevanja razporejanja delovnega časa v času odredbe za delo s skrajšanim delovnim časom glede na trajanje posameznega referenčnega obdobja (teden, mesec).

Delavcu, ki je invalid in dela 4h dnevno, lahko delodajalec omogoči delo zgolj 4dni na teden. V petek proizvodnja ne bo delala in njega ne moremo premestiti na drugo delo. Kaj naj naredimo ob petkih? Ali mu lahko delodajalec odredi koriščenje letnega dopusta?

Po izrecni določbi 15.člena ZIUOOPE delavca, ki je upravičen do dela s krajšim delovnim časom in prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu, delodajalec ne sme napotiti na delo s skrajšanim delovnim časom.

Načeloma bi delodajalec lahko takemu delavcu odredil čakanje na delo za ta čas, ko zanj ni dela ali mu omogočil koriščenje letnega dopusta. Odreditev letnega dopusta ni dopustna, saj je za njegovo koriščenje potreben dogovor med delavcem in delodajalcem.

Žal bomo morali zelo majhen delež zaposlenih odpustiti; za te delavce smo uveljavili povračilo nadomestila po prejšnjem zakonu. Je potrebno zanje upoštevati še kaj drugega kot odpovedni rok?

Če gre za delavce, ki jim ne boste odredili skrajšanega delovnega časa od 1.6.2020 dalje, jim lahko vročite odpoved iz poslovnega razloga, upoštevate zakonit odpovedni rok in pravico do odpravnine.

Kako v odredbi opredeliti "višino povračila stroškov v zvezi z delom"?

Navedba glede povračil stroškov je sestavni del odredbe. Zadošča, da v odredbi  navedete, na podlagi česa bo temeljilo izplačilo povračil stroškov v zvezi z delom. Podlaga je KP dejavnosti in podjetniška KP ali akt delodajalca. Če KP dejavnosti, ki zavezuje delodajalca, ni, je potreben poseben dogovor o kritju teh stroškov. Sicer se podlage za obračun teh stroškov z izdajo odredbe ne spremenijo, saj interventna zakonodaja ne posega v kolektivne pogodbe in pravice, ki jih te določajo.

Kako opredeliti v odredbi » višino nadomestila plače za delež delovnega časa, ko delavec ne dela«? Delo je plačano glede na pogodbo o zaposlitvi in določen plačilni razred, medtem ko je čas čakanja vezan na 80% osnove plačilnega razreda, bo držalo?

V 14.členu ZIUOOPE navaja, da ima delavec v skladu s tem zakonom v času začasno odrejenega dela s skrajšanim delovnim časom:

-       pravico do plačila za delo v času, ko dejansko dela,

-       za čas do polnega delovnega časa, ko v okviru odrejenega skrajšanega delovnega časa ne dela, pravico do nadomestila plače, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga,

-       pravico do odmora med delovnim časom v sorazmerju s časom, prebitim na delu,

-       obveznost, da na zahtevo delodajalca opravlja delo s polnim delovnim časom.

To pomeni, da za delež, ko dejansko dela, delavec prejme sorazmeren del plače, ki se obračuna na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Gre za osnovno plačo, povečano za vse dodatke ter tudi del plače iz naslova stimulacije in poslovne uspešnosti, če je tako dogovorjeno, po 126. členu ZDR-1.

 

Za čas do polnega delovnega časa, ko v okviru odrejenega skrajšanega delovnega časa delavec ne dela (je na čakanju), ima pravico do nadomestila plače, kot je določeno z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga (čakanja na delo). Po 2. odstavku 138.člena ZDR-1 v primeru čakanja na delo delavcu pripada nadomestilo plače v višini 80 odstotkov osnove iz sedmega odstavka 137. člena ZDR-1. Ta določa nadomestilo v v višini njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. V plačo se vštevajo vse njene sestavine. Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.

Delavcu pripada tudi pravica do plačila kot da bi delal za  15 minut odmora.

Kakšen vzorec odredbe za skrajšanje polnega delovnega časa nam priporočite?

V prilogi najdete vzorec, ki vsebuje vse sestavine skladno z zakonom.

Lahko ga sicer prilagodite, vendar je potrebno, da ima odredba vsebine, ki jih navaja 4. odstavek 14. člena ZUIOOPE, da predstavlja podlago za uveljavitev subvencije.


Izplačilo nagrad poslovodstvu in posledice po ZUIZOOP

Poslovodstvu in določenim osebam na individualnih pogodbah bi po pogodbah o zaposlitvi morali izplačati nagrade za leto 2019. Ali lahko te nagrade izplačamo še pred začetkom veljavnosti Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije bolezni COVID-19 za državljane in gospodarstvo (#PKP3) in kasneje v kolikor bo potrebno koristimo ukrep subvencioniranja skrajšanja delovnega časa?

Po zadnjem odstavku 28. člena ZIUOOPE mora delodajalec, ki je prejel subvencijo na podlagi tega zakona, v primeru, da je od uveljavitve tega zakona, torej od 31.5.2020 dalje,  prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 oziroma za leto 2020, o tem seznaniti Finančno upravo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS). Prejeta sredstva mora vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva prejema subvencije do dneva vračila.

Če gre za izplačilo iz leta 2019 in pred uveljavitvijo zakona, tako izplačilo ni sankcionirano z 28. členom ZIUOOPE.

Pri tem vas opozarjamo na učinkovanje 99. člena ZIUZOP v času do 31.5.2020, če ste koristili ukrepe po tem zakonu (povračilo nadomestil za čakanje, oprostitev prispevkov,….).


Skrajšani polni delovni čas - splošno

Na kakšen način se obvesti Zavod, da je delavcem odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom?

V skladu z ZIUOOPE morajo delodajalci v treh delovnih dneh od takrat, ko zaposlenim odredijo delo s skrajšanim delovnim časom, na ZRSZ poslati obvestilo po elektronski pošti na naslov: obvestilacas@ess.gov.si. Obvestilo naj vsebuje naslednje podatke: naziv in MŠO delodajalca, število zaposlenih, ki jim je bilo odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom, in datum odreditve takšnega dela. Dokazilo o poslanem obvestilu je obvezna priloga k vlogi za dodelitev subvencije (zato naj si ga delodajalec shrani).

Katere pogoje mora izpolnjevati delodajalec, da je upravičen do delnega subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa?

Pravico do subvencije lahko uveljavlja delodajalec, ki:

– je pravna ali fizična oseba in ki je bil v Poslovni register Slovenije vpisan pred 13. marcem 2020 ter zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas in

– po njegovi oceni najmanj 10 % zaposlenim mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 % dela.

Do subvencije niso upravičeni neposredni ali posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 50 %.

Delodajalec lahko posameznemu delavcu, s katerim ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, odredi delo s skrajšanim delovnim časom od 1. junija 2020 do 31. decembra 2020.

Kakšno plačilo prejme delavec v času skrajšanega polnega delovnega časa?

Delavec v času začasno odrejenega dela s skrajšanim delovnim časom prejme :

– plačilo za delo za čas, ko dejansko dela,

– za čas do polnega delovnega časa, ko ne dela, pa nadomestilo plače, kot je določeno s 138. členom ZDR-1 za čakanje na delo (80% osnove, ki jo predstavlja povprečje delavčevih plač zadnjega trimesečja).

 

Če je delavec v času začasno odrejenega dela s skrajšanim delovnim časom odsoten z dela v primerih, določenih z ZDR-1, ima mesečno pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, pri čemer se upošteva delovna obveznost delavca, kot je določena s pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas. Osnova za višino nadomestila plače se določi glede na plačo, ki bi jo delavec prejel, kot če bi delal polni delovni čas.

Kakšno subvencijo prejme delodajalec?

Subvencija, ki jo prejme delodajalec, znaša:

– 448 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 20 do vključno 24 ur tedensko,

– 336 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 25 do vključno 29 ur tedensko,

– 224 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 30 do vključno 34 ur tedensko,

– 112 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu 35 ur tedensko.


Če je delavec odstoten z dela, se subvencija sorazmerno zmanjša.

Subvencija se delodajalcu izplačuje mesečno, najpozneje v 30 dneh po podpisu pogodbe z Zavodom RS za zaposlovanje.

Ali bomo ZRSZ morali spet predhodno obveščati, da smo npr. določenemu delavcu odredili delo s skrajšanim polnim delovnim časom? Ali je rok tri dni?

Delodajalec mora sporočiti Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, da je delavcu odredil delo s skrajšanim delovnim časom najpozneje v treh delovnih dneh od dneva odreditve.

 

Pred sprejetjem odločitve o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom se mora delodajalec o obsegu dela s skrajšanim delovnim časom, številu zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, in trajanju odreditve posvetovati s sindikati pri delodajalcu, če sindikata pri delodajalcu ni, pa s svetom delavcev, in pridobiti pisno mnenje sindikata oziroma sveta delavcev. Če pri delodajalcu ni sindikata niti sveta delavcev, mora delodajalec pred sprejetjem odločitve obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način. Če se spremenijo okoliščine odreditve dela s skrajšanim delovnim časom, zlasti obseg dela s skrajšanim delovnim časom, število zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, in trajanje odreditve, ki so bile podlaga za sprejetje odločitve, je treba opraviti novo posvetovanje iz prejšnjega odstavka.

Kakšen je postopek uveljavljanja subvencije?

Delodajalcu se dodeli subvencija na podlagi vloge za dodelitev subvencije, ki jo skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka 12. člena vloži pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje najpozneje v 15 dneh po odreditvi skrajšanega delovnega časa.

Delodajalec vlogi priloži:

– dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka 12. člena tega zakona,

– podpisano izjavo, s katero se zaveže, da v obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem obdobju ne bo kršil prepovedi odpuščanja iz drugega odstavka 18. člena tega zakona,

– soglasje za objavo podatkov iz 20. člena tega zakona.

Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje o vlogi odloči s sklepom v 15 dneh od prejema vloge. Zoper sklep ni pritožbe, možen pa je upravni spor.

Delodajalec na podlagi sklepa iz prejšnjega odstavka z Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje sklene pogodbo o subvencioniranju, v kateri se določijo medsebojna razmerja, obveznosti in odgovornosti pogodbenih strank.

Pogodba mora zlasti vsebovati:

-          predmet,

-          višino,

-          način izplačila subvencije,

-          pogoje in način vračila subvencije,

-          čas prejemanja subvencije,

-          spremljanje, poročanje,

-          sankcije za kršitve ter nadzor nad izvajanjem.


Subvencija se delodajalcu izplačuje mesečno, najpozneje v 30 dneh po podpisu pogodbe z Zavodom RS za zaposlovanje.

Kdo se šteje za neposredne ali posredne uporabnike proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine?

Pravilnik o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov določa slednje.

Neposredni uporabniki državnega oziroma občinskih proračunov so:

1.                 državni ter občinski organi in organizacije, vključno z občinsko upravo, ki so ustanovljeni z zakonom, občinskim odlokom ali drugim pravnim aktom (5. in 6. točka prvega odstavka 3. člena zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02; v nadaljnjem besedilu: ZJF) in

2.                 ožji deli občin, ki so pravne osebe (prvi odstavek 1. člena ZJF).

Posredni uporabniki državnega ali občinskega proračuna so pravne osebe:

1.                 ki so organizirane v pravno organizacijski obliki javni zavod, javna agencija ali javni sklad

2.                 katerih ustanovitelj in lastnik je država oziroma občine

3.                 ki izvajajo javno službo, dejavnost v javnem interesu ali druge naloge, s katerimi se izvajajo javne funkcije in

4.                 ki sredstva za financiranje pridobivajo iz državnega ali občinskih proračunov, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ali Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in drugih virov.

Kot posredni uporabniki se obravnavajo tudi:

1.          Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije;

2.          javni zavodi, javne agencije ter javni skladi, katerih ustanovitelji so posredni uporabniki;

3.          samoupravne narodnostne skupnosti in

4.          kmetijskogozdarska zbornica ter javni zavodi, katerih ustanovitelj je Kmetijskogozdarska zbornica.

 

Kot posredni uporabnik državnega ali občinskega proračuna se ne šteje pravna oseba, ki je organizirana kot delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo, javni gospodarski zavod, ali v drugi pravnoorganizacijski obliki, čeprav ima v firmi besedo zavod, sklad ali agencija.

Uprava Republike Slovenije za javna plačila vodi register neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov. Register se nahaja na naslednji povezavi: https://www.ujp.gov.si/dokumenti/dokument.asp?id=127

V kolikor se pravna oseba ne nahaja v Registru proračunskih uporabnikov, ocenjujemo, da ne sodi med izjeme po prvi aleliji prvega odstavka 22. člena.

Kako lahko razporedimo delovni čas v okviru ukrepa skrajšanega polnega delovnega časa?

Za podrobnejše pojasnilo glede razporejanja delovnega časa v okviru ukrepa delnega subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa po ZIUOOPE smo zaprosili Ministrstvo za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti.

V zakonu je zapisano, da delodajalec, ki delavcu zagotavlja delo za vsaj polovični delovni čas, lahko odredi čakanje na delo v deležu od 5 do 20 ur tedensko. Dodatno zakon delodajalcu prepoveduje prerazporejanje ali neenakomerno razporejanje delovnega časa, če bi to delo lahko opravili delavci, ki jim je bilo odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom.

Omejitev prerazporejanja ali neenakomernega razporejanje delovnega časa razumemo na način, da delavec v določenem obdobju ne sme ustvarjati presežkov ur, ki bi se prenašali v naslednje obdobje prav tako pa tudi ne minus ur. Ne razumemo pa, da to omejuje fleksibilnost pri organizaciji delovnega časa znotraj referenčnega obdobja.

Glede na pomanjkljiva pojasnila in neobstoječo prakso, smo za potrditev mnenja zaprosili pristojno ministrstvo. Takoj ko prejmemo njihov odgovor, bomo odgovor dopolnili.


Pomoč v obliki subvencij za zaposlene za preprečevanje odpuščanja med izbruhom COVID-19

Ali pomeni, da pomoč na posamično podjetje v primeru, da je to pomoč po 3.10 Začasnega okvirja (kot npr. delno subvencioniranje skrajšanja polnega delovnega časa) ni omejena z nobenim zneskom?

Javna sredstva, ki jih delodajalec prejme na podlagi tega ukrepa, zanj predstavljajo državno pomoč. Za ukrep bo skladno s Sporočilom Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 priglašena nacionalna shema.

 

Ukrep delnega subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa se izvaja v skladu s točko 3.10 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1 in sprememba UL C št. 112 I z dne 4. 4. 2020, str. 1).

 

To pomeni, da bodo morali biti izpolnjeni naslednji pogoji:

a.       pomoč ne presega 800.000 EUR na podjetje. Vsi uporabljeni zneski morajo biti bruto zneski, tj. zneski pred odbitkom davkov ali drugih dajatev;

b.       pomoč se odobri na podlagi sheme pomoči s predvidenim proračunom;

c.       pomoč se lahko odobri podjetjem, ki dne 31. decembra 2019 niso bila podjetja v težavah; lahko se odobri podjetjem, ki niso podjetja v težavah in/ali ki dne 31. decembra 2019 niso bila podjetja v težavah, ampak so se s težavami soočila ali vanje zašla po tem datumu zaradi izbruha COVID-19;

d.       pomoč se lahko odobri najkasneje 31. decembra 2020;

e.       pomoč, odobrena podjetjem, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov, je pogojena s tem, da se ne prenese delno ali v celoti na primarne proizvajalce, in ni določena na podlagi cene ali količine proizvodov, ki so bili kupljeni od primarnih proizvajalcev ali ki so jih zadevna podjetja dala na trg. Za sektorje kmetijstva, ribištva in akvakulture znesek pomoči ne sme presegati 120.000 EUR veljajo določene posebnosti.

 

Glede maksimalne višine prejete pomoči ostajata še dve bistveni odprti vprašanji, ki jih bomo preverili na Ministrstvu za finance, in sicer:

a)       Ali se v kvoto 800.000 EUR vštevajo vsa prejeta sredstva na podlagi interventnih ukrepov?

b)      Ali bo lahko veliko podjetje preseglo znesek 800.000 EUR podobno kot je to določeno z 20.a členom ZIUZEOP?

V 22. členu Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 piše tudi, da skupni znesek sofinanciranja istih upravičenih stroškov, ki se financirajo tudi iz drugih javnih virov, ne sme preseči omejitev, določenih s tem zakonom. Na kaj se to nanaša?

Ukrep delnega subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa se izvaja v skladu s točko 3.10 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1 in sprememba UL C št. 112 I z dne 4. 4. 2020, str. 1).

To pomeni, da znesek državnih pomoči ne sme presegati 800.000 EUR na podjetje oz. 120.000 EUR na podjetje iz sektorja kmetijstva, ribištva in akvakulture. Vsi uporabljeni zneski morajo biti bruto zneski, tj. zneski pred odbitkom davkov ali drugih dajatev.

Glede maksimalne višine prejete pomoči ostajata še dve bistveni odprti vprašanji, ki jih bomo preverili na Ministrstvu za finance, in sicer:

a)       Ali se v kvoto 800.000 EUR vštevajo vsa prejeta sredstva na podlagi interventnih ukrepov?

b)      Ali bo lahko veliko podjetje preseglo znesek 800.000 EUR podobno kot je to določeno z 20.a členom ZIUZEOP?

Ali je kakšna razlika med ukrepom povračila nadomestila delavcem na začasnem čakanju na delo po PKP2 (ZIUZEOP) in PKP3 (ZIUOOPE)?

Bistvena razlika je pri višini delnega povračila izplačanega nadomestila plače.

Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače s strani Republike Slovenije znaša 80 % nadomestila plače in je omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, določenega v zakonu, ki ureja trg dela (in ne več z višino povprečne plače za leto 2019 v Republiki Sloveniji). V 80 % nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja.

Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače s strani Republike Slovenije ne sme presegati 80 % vrednosti izplačanega nadomestila plače, zato delodajalec krije preostalo višino povračila do 20 % nadomestila plače in prispevkov.


Skrajšani polni delovni čas in čakanje na delo – obračun

Kako obračunamo praznik 25. 6., če bo delavec v tistem tednu sicer delal 20 ur, v preostalem delu bo na čakanju? Kaj če bo delavec na dan praznika prost, ker bo pred tem v okviru neenakomerne razporeditve delovnega časa, 40 ur oddelal že v predhodnem tednu? Ne prejme niti nadomestila plače?

Nov zakon ZIUOOPE pri ukrepih skrajšanega polnega delovnega časa ne dovoljuje delodajalcu, da organizira delo z neenakomerno porazdelitvijo delovnega časa. Pri kombinaciji skrajšanega polnega delovnega časa za npr. 50 % v delovnem tedniku lahko kombinira z ukrepom čakanja na delo. V primeru praznika ima delavec lahko opredeljeno redno delo, obračuna se mu delo na praznik in dodatek za delo na praznik za toliko ur, kot jih je opravil. V primeru, da dela na praznik nima po urniku, mu pripada 100 % nadomestilo za toliko ur, kot ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi (polni delovni čas 8 ur). Višina nadomestilo za praznik se določi v skladu z ZDR-1, ki pravi, da delavcu pripada nadomestilo plače v višini njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. v višini 100 %.

Pri branju členov o čakanju na delo doma smo zasledili, da je povračilo 80% nadomestila plače,, dodatno pa zakon v 29.členu govori o tem (vsaj tako razumemo mi), da krije država 80% teh (80 odstotkov nadomestila plače, 20% pa krije delodajalec. Država krije tudi do največ 892,50EUR bruto (kar je najvišje nadomestilo za brezposelnost), ostalo pa je ponovno strošek delodajalca. Razumemo prav?

Da. Čakanje na delo po ZIUOOPE je opredeljeno drugače, kot v predhodnem interventnem zakonu. Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019.  Čakanje na delo se delno subvencionira do 30.06. 2020. Osnova za obračun so zadnje tri plače pred uvedbo čakanja na delo v višini 80 %, vendar ne manj kot je minimalna plača v višini 940,58 €. Prispevki se obračunajo od najnižje osnove za obračun prispevkov za socialno varnost 1.017,23 €.

Povračila države niso več 100 % ampak v višini 80 % s pripadajočimi prispevki zavezanca in delodajalca (BTO2) vendar ne več, kot znaša višina najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti v višini 892,50 €.


Arhiv:

VELJAVNOST ZAKONA IN SPLOŠNA VPRAŠANJA

Od katerega datuma dalje je mogoče uveljavljati povračila iz zakona?

Začasni ukrepi iz ZUIZEOP ter iz aktov, sprejetih na njegovi podlagi, veljajo od 13. marca 2020 do 31. maja 2020, razen, če sam zakon določa drugače. Če do 15. maja 2020 epidemija ne bo preklicana, MEGA zakon predvideva avtomatično podaljšanje roka izteka ukrepov, ki so določeni na 31. maj 2020, za 30 dni, torej do 30. junija 2020.

Na podlagi 6.odstavka 29.člena lahko pravico do povračila nadomestila plače uveljavi delodajalec, ki je napotil delavce na začasno čakanje na delo oziroma pri katerem delavec zaradi višje sile ni mogel opravljati dela že pred uveljavitvijo tega zakona, za obdobje od 13. marca 2020, če vloži vlogo iz prvega odstavka tega člena v osmih dneh od uveljavitve tega zakona, torej v osmih dneh od 11.4.2020 dalje in izpolnjuje vse pogoje za uveljavitev pravice. Prav tako velja oprostitev plačila prispevkov za delavce, ki delajo, od 13. marca 2020 dalje (33. člen).

Na podlagi 52.člena ZUIZEOP-A pa se vloge za povračila, ki še niso bile vložene, vlagajo v 8 dneh od uveljavitve spremembe ZIUZEOP. Tudi delodajalci, ki so delavce napotili na čakanje oz. pri katerih delavci niso delali zaradi višje sile že pred uveljavitvijo ZIUZEOP pa niso pravočasno vložili vloge za povračilo nadomestila plač (tj. v 8 dneh po uveljavitvi ZIUZEOP),so lahko vlogo vložili v 8 dneh od uveljavitve novele, torej do 9.5.2020.

 

Ne glede na uveljavitev zakona z 1.5.2020, pa posamezni členi veljajo različno:

-           spremenjeni 22., 26., 28., 33., nova 33.a in 33.b, 34., 35., 37., 38., 58., novi 61.a in 102. člen uporabljajo od 13. marca 2020,

-          spremenjena 69. in 108. člen pa se uporablja od 11. aprila 2020.

 

 

Razmerje med Zakonom o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP) in Zakonom o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZUIZEOP) in njegovo novelo (ZUIZEOP-A)

Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP) je bil sprejet 20.3.2020 ter objavljen 28.3.2020 (Uradni list RS, št. 36/20) in stopil v veljavo 29.3.2020. Opredeljuje možnost sofinansiranja čakanja na delo in nadomestila za čas karantene ter odlog plačila prispevkov za samozaposlene. Vložitev zahtevkov za čakanje na delo  po tem zakonu je bila možna v 8 dneh od njegove uveljavitve, do 5.4.2020oz. 6.4.2020. Zahtevki za povračilo nadomestila za čas karantene se še vedno vlagajo po tem zakonu.

Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, ZIUZEOP je bil sprejet 2.4.2020. Za delodajalce ureja sofinansiranje nadomestila za čas čakanja na delo in višje  sile, povračila prispevkov teh nadomestil, plačila prispevkov delavca in delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delavce ki delajo in plačilo kriznega dodatka za delavce ki delajo. V veljavo je stopil 11.4.2020.

Prehodna določba 107. člena ZUIZEOP korona zakona določa, da se določbe Zakona o ukrepih na področju plač in prispevkov, ki se nanašajo na pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plače delavcem na začasnem čakanju na delo, ne uporabljajo za čas trajanja začasnih ukrepov iz tega zakona. Zavod RS za zaposlovanje v obdobju trajanja začasnih ukrepov iz ZIUZEOP vse vloge za uveljavljanje delnega povračila plač delavcem na začasnem čakanju na delo obravnava v skladu z določbami ZUIZEOP.

ZUIZEOP-A v 51. in 52. členu izrecno določa, da se postopki glede uveljavljanja povračila nadomestil plač, začeti pred uveljavitvijo tega zakona na podlagi 29. člena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20; v nadaljnjem besedilu: ZIUZEOP), dokončajo po 29. členu ZIUZEOP, razen če bi bilo dokončanje postopka po določbah tega zakona za vlagatelja ugodneje. Pri tem se za ugodnejšo rešitev šteje zlasti tista, katere uresničitev ne bi imela za posledico postopka vračila državne pomoči.

Novela ZUIZEOP-A tudi določa, da oseba, ki vloge oziroma izjave ni predložila na podlagi šestega odstavka 29. člena in tretjega odstavka 38. člena ZIUZEOP pravočasno, lahko vlogo oziroma izjavo predloži v osmih dneh od uveljavitve novele, torej do 9.5.2020.

Sicer novela ZUIZEOP začela veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, torej 1.5.2020, vendar po izrecni določbi 54. člena posamezni členi stopijo v veljavo tako, da se:

-          22., 26., 28., 33., 33.a, 33.b, 34., 35., 37., 38., 58., 61.a in 102. člen uporabljajo od 13. marca 2020,

-          69. in 108. člen se uporabljata od 11. aprila 2020.

 

 

Ali so komunalna podjetja upravičena do neodavčenega izplačila mesečnega kriznega dodatka za delavce, ki so dodatno izpostavljeni v času epidemije (pogrebna služba, odpadki)?

 

Na podlagi 33.člena ZIUZEOP so vsi delodajalci, upravičenci iz tega zakona (torej tisti, ki niso neposredni ali posredni proračunski uporabniki R Slovenije ali občine, katerih delež prihodkov iz javnih sredstev je presegal 70%, po noveli ZUIZEOP-A pa tudi delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in ima več kot deset zaposlenih na dan 13. marca 2020), oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za marec (od 13.3. do 31.3.), v mesecu aprilu in maju 2020. Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v tem času v celoti plačuje Republika Slovenija.

Delodajalci izplačajo v tem obdobju vsakemu zaposlenemu, ki dela (sem šteje tudi delo na domu) in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnika minimalne plače, mesečni krizni dodatek v višini 200 eurov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov. Zakon ne postavlja drugih pogojev. Logično pa je, da bo pri izplačilu potrebno upoštevati dejansko prisotnost na delu. Delavec, ki je bil v določenem mesecu na letnem dopustu ali v bolniškem staležu ali na čakanju na drelo, za ta čas kriznega dodatka ne prejme oz. njegovega sorazmernega dela ne prejme.  Krizni dodatek je namenjen vsem delavcem, ki delajo, in ne zgolj tistim, ki so bili v času epidemije dodatno izpostavljeni.

 

Ali bo potrebno hkrati uveljavljati dva zahtevka, zahtevek »čakanje na domu« in zahtevek »krizni dodatek za vse delovno aktivne«?

Gre za dva različna instrumenta po ZIUZEOP. Prvi je opredeljen v prvem odstavku 21.členu ZUIZEOP, drugi pa v drugem odstavku 33. člena istega zakona kot »krizni dodatek«.

Sam postopek uveljavljanja povračila nadomestila plače določa 29.člen zakona. Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače po tem zakonu z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 31. maja 2020. Vlogi iz prvega odstavka tega člena za delavca na začasnem čakanju na delo delodajalec priloži dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje odloči o vlogi v roku osem dni s sklepom. Povračilo nadomestila plače se delodajalcu izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, in sicer 10. dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače po ZIUZEOP. -  Zahtevke je mogoče vložiti tudi za nazaj do 13.3.2020, z rokom osmih dni od uveljavitve zakona, tj. do 18.4.2020.  Skladno z novelo ZUIZEOP-A je mogoče zahtevke tudi za nazaj (za obdobje do 13.3.2020) vlagati še v 8 dneh od uveljavitve novele, torej do 9.5.2020.

 

Po drugem odstavku 28. člena zakona se lahko uveljavlja tudi oprostitev plačila vseh prispevkov za socialno varnost od nadomestila plače od 13. marca do 31. maja 2020. Limit uveljavljanja je opredeljen tako, da se mesečno oprostitev prizna največ od nadomestila plače do višine povprečne plače za leto 2019 v RS, preračunane na mesec (1.753,84 eur).

Krizni dodatek je posebna pravica, ki pripada na podlagi 2. odstavka 33.člena. Izplačujejo jo delodajalci in se zanj ne vlaga poseben zahtevek. Delodajalci  vsakemu zaposlenemu, ki dela, torej opravlja delo na delovnem mestu ali delo od doma skladno z odredbo na podlagi 169. člena ZDR-1, izplačajo mesečni krizni dodatek v višini 200 eurov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.  To pravico imajo vsi zaposleni, čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnika minimalne plače, torej zneska 2.821,74EUR. Gre za pravico do izplačila za marec (od 13.3. do 31.3. - sorazmerni znesek),  april in maj 2020. V zadnjo mesečno izplačano plačo se preverja vsak mesec posebej, vanjo pa se vštevajo vse sestavine plače po 126. členu ZDR-1: osnovna plača, dodatki, del plače iz naslova delovne uspešnosti in del plače iz naslova poslovne uspešnosti.

 

Ali so podjetja, ki so za nekaj dni zamudila s plačilom prispevkov za socialno varnost upravičena do povračila nadomestil plače?

ZIUZEOP v drugem odstavku 29. člena navaja, kateri delodajalec ne more uveljavljati pravice do povračila izplačanih nadomestil.  To je delodajalec, ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz te alineje tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge.

Pogoj za uveljavljanje povračila nadomestila je torej, da ima delodajalec plačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Če ta dolg na dan vložitve vloge ne obstaja več, menimo, da delodajalec brez ovire lahko uveljavlja povračilo izplačila nadomestila.

 

 

Ali podjetje, ki je pred epidemijo COVID-19 v letu 2020 povečalo prihodke v primerjavi z lani in zato tudi zaposlilo dodatne delavce, upravičeno do povračil na podlagi zakona?

 

Novi 20.a člen ZUIZEOP-A prinaša dodatne zgornje omejitve sofinanciranja in pogoje njegovega uveljavljanja. Vključitev tega člena je bila v določeni meri potrebna zaradi zagotovitve skladnosti izvajanja zakona s pravili EU o državnih pomočeh, in sicer z Začasnim okvirjem za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19.

 

V izogib vračilom nedovoljenih državnih pomoči je bilo potrebno v zakon dodati naslednje pogoje, ki jih določa Začasni okvir EU:

-                     pomoč se ne sme odobriti podjetjem, ki so bila dne 31. decembra 2019 že podjetja v težavah;

-                     skupna pomoč za vse navedene ukrepe po Začasnem okviru ne sme preseči 800.000 eurov na podjetje, ali 120.000 eurov na podjetje v sektorju ribištva in akvakulture, ali 100.000 eurov na podjetje na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov;

-                     dvojno financiranje istih upravičenih stroškov ni dovoljeno.

 

Ker pri velikih podjetjih pri izvajanju ukrepov iz podpoglavji 1.1 in 1.2 ZIUZEOP (nadomestila plače in oprostitev socialnih prispevkov ter oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zaposlene, ki delajo) skupni znesek javnih sredstev lahko preseže 800.000 eurov, sta dodani dve možnosti dodelitve pomoči:

a)      Znesek javnih sredstev lahko presega 800.000 eurov na posamezno podjetje, vendar je nadomestilo plače in oprostitev prispevkov omejeno na 80% bruto plače zaposlenega in le za zaposlene, ki bi bili sicer odpuščeni.

b)      nadomestilo plače in oprostitev prispevkov se dodeli v skladu s 107(2)(b) členom Pogodbe o delovanju Evropske Unije. Vsota vseh javnih sredstev, ki jih podjetje prejme za odpravo posledic škode zaradi COVID 19 ne sme preseči 100% dejanske škode v podjetju, podjetje pa mora škodo dokazati. Metodologija dokazovanja škode, pogoji in postopek dodelitve pomoči se določijo v podzakonskem aktu, ki bo podlaga za shemo državnih pomoči in priglašen EK. Velika podjetja, pri katerih bi skupni znesek javnih sredstev iz vseh ukrepov presegel 800.000 eurov, bi na ta način lahko prejela nadomestilo plače in oprostitev socialnih prispevkov v celoti pod pogojem, da dokažejo ustrezno višino dejanske škode v podjetju zaradi izbruha COVID 19.

 

Sprememba 22. člena ZUIZEOP-A pa določa ublažitev pogojev za upravičenost do povračila nadomestil plač za čakanje in višjo silo tako, da so:

a)      do ukrepa upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019.

b)      če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019.

Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020.Vključuje dejavnost K do 10 zaposlenih.

 

Ali je potrebno tudi za uveljavljanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje  za delavce, ki delajo, izpolnjevati pogoje po 22. čl. ZUIZEOP in spremembe ZUIZEOP-A (padec prihodkov); ali se lahko ta ukrep uveljavlja separatno? Ali v primeru, da bi uveljavljali nadomestilo za čakanje na delo in višjo silo od 13.3. morate zahtevek vložiti v 8 dni po uveljavitvi zakona - to pomeni v 8 dneh po objavi ZUIZEOP oz. ZUIZEOP-A (zakon začne veljati naslednji dan po objavi)?

Oprostitev prispevkov za delavce, ki delajo, po 33. členu ni vezana na pogoj iz 2. odstavka 22.člena ZIUZEOP in njegove spremembe in se uveljavlja ločeno od ostalih ukrepov kot samostojen ukrep, separatno.  Namreč, pogoj je izrecno določen za uveljavljanje nadomestil za čakanje na delo in za višjo silo (prav tako).

Po 33. členu ZUIZEOP je delna oprostitev prispevkov za zaposlene v zasebnem sektorju določena tako, da so za zaposlene delavce, ki delajo, delodajalci oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za marec (od 13.3. do 31.3.), v mesecu aprilu in maju 2020. Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v tem času v celoti plačuje Republika Slovenija. Oprostitve prispevka so deležni delavci, ki delajo na kraju dela in delavci, ki delajo na domu po odredbi iz 169.člena ZDR-1.

Novela ZUIZEOP v 99.člena ZIUZEOP-A,  ne določa več obveze, da bi bilo tudi sredstva oprostitev prispevkov PIZ vrniti v določeni primerih, ki jih ta člen navaja.  Ta obveza pa ostaja za oprostitev plačila prispevkov na podlagi 28. člena zakona (prispevki od nadomestil delavcem na začasnem čakanju na delo) in na podlagi 38. člena oprostitev prispevkov za samozaposlene osebe).

 

Od katerega dne dalje je mogoče uveljavljati povračilo nadomestila za bolniško odsotnost?

Bolniško odsotnost se od prvega dne krije iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja od uveljavitve tega zakona (tj, od 11.4.2020) do prenehanja razlogov za začasno zadržanost od dela.

Več na: https://www.zzzs.si/zzzs/internet/zzzs.nsf/o/55F91A45343677D6C125852D00303245

 

ČAKANJE NA DELO

Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 (ZIUZEOP) določa, da ima delavec v času začasnega čakanja na delo obveznost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem dni v tekočem mesecu. Kako se v tem primeru obračuna prevoz na delo in z dela ter malica? (2. odstavek 24. člena ZIUZEOP)

Za dneve, ko se delavec vrne na delo na zahtevo delodajalca, prejema plačo, saj opravlja svoje delovne obveznosti. Za te dni je upravičen tudi do povračila stroškov za malico in za prevoz na delo ter z dela. Delodajalec mora o prekinitvi čakanja na delo predhodno obvestiti Zavod za zaposlovanje. Predhodno pomeni, da delodajalec zavod obvesti najkasneje z odredbo o vpoklicu delavca na delo, ki jo v vednost prejme tudi zavod.

 

Katere pogoje mora izpolnjevati delodajalec, da je upravičen do povračila nadomestila plače za delavce, ki so na začasnem čakanju na delo in oprostitve plačila prispevkov za te delavce? (22. člen in 2. odstavek 29. člena ZIUZEOP)

Do povračila nadomestila plače so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni

Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019.

Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019.

Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020.

Če ti pogoji ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičenec naknadno vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa. Kot prihodki se upoštevajo čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.

 

-        neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 %,

 

-        delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in ima več kot deset zaposlenih na dan 13. marca 2020,

 

-        tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.

 

Pravice do povračila izplačanih nadomestil plače prav tako ne more uveljavljati delodajalec:

·  ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz te alineje tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge;

·  če je nad njim uveden postopek stečaja.

 

Ali ima delodajalec z napotitvijo delavcev na čakanje kakšne stroške oz. ali vse stroške krije država? (28. člen ZIUZEOP)

Izplačano nadomestilo plače se s strani Republike Slovenije povrne v višini izplačanega nadomestila,  zmanjšanega za prispevke zavarovanca. Mesečno se oprostitev prizna največ od nadomestila plače do višine povprečne plače za leto 2019 v RS, preračunane na mesec (1.753,84 eur).

Delodajalci so za te delavce oproščeni plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja od nadomestila plače od 13. marca do 31. maja 2020, vendar največ od nadomestila plače do višine povprečne plače za leto 2019 v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec. Prispevke za vsa socialna zavarovanja, ki so bili oproščeni, v celoti plačuje Republike Slovenija.

 

Ali je delodajalec pri začasnem čakanju delavcev na delo upravičen tudi do povračila plačil prispevkov? (2. odstavek 28. člena ZIUZEOP)

Delodajalci so za delavce, ki so na začasnem čakanju na delo, oproščeni plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja od nadomestila plače od 13. marca do 31. maja 2020, vendar največ od nadomestila plače do višine povprečne plače za leto 2019 v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec. Prispevke za vsa socialna zavarovanja, ki so bili oproščeni, v celoti plačuje Republike Slovenija. Mesečno se oprostitev prizna največ od nadomestila plače do višine povprečne plače za leto 2019 v RS, preračunane na mesec (1.753,84 eur). To velja ob izpolnjevanju pogojev, ki veljajo za pravico do povračila nadomestila plače.

 

Ali lahko delodajalec vpokliče na delo delavce, ki so na začasnem čakanju na delo? Kako se v tem primeru evidentirajo ure? Ali se vodi evidenca odsotnosti posameznih delavcev po urah (174 ur na mesec)? (2. odstavek 24. člena ZIUZEOP)

Delodajalec lahko delavca v času začasnega čakanja na delo pozove, da se vrne na delo do sedem dni v tekočem mesecu. Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti Zavod za zaposlovanje. Tudi za delavce na čakanju na delo je potrebno voditi evidenco ur, ki je skladna z letnim razporedom delovnega časa.

 

Ali lahko delavec dela 5 ur vsak dan, preostale 3 ur je na čakanju? (2. odstavek 24. člena ZIUZEOP)

Zakon v tem primeru ne omogoča povračila nadomestila plače.

 

V primeru, da mora podjetje sredstva vrniti ali mora vrniti samo prejeta sredstva ali tudi vse prispevke, ki jih ni bilo potrebno plačati? Kakšne so obresti? (22. člen in 1. odstavek 99. člena ZIUZEOP)

Delodajalci morajo vrniti povračila nadomestila plače za delavce na začasnem čakanju na delo in oprostitev plačila prispevkov v primeru, da je od uveljavitve zakona prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 oziroma za leto 2020, o tem seznaniti Finančno upravo Republike Slovenije. Prejeta sredstva mora vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva uveljavitve pravic iz tega zakona do dneva vračila.

 

 

Ali se bo vedelo, na kateri dan se bo preverjalo neplačane zapadle obveznosti do FURS, ker vsak dan v mesecu podjetja nimajo vsega poravnanega.  (2. odstavek 29. člena ZIUZEOP)

Preverjalo se bo, če ima delodajalec neplačane zapadle obveznosti do FURS-a na dan vložitve vloge pri Zavodu za zaposlovanje. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge.

 

V primeru vrnitve delavca nazaj na delo za 7 delovnih dni, kako se v tem primeru tolmači en delovni dan, je opredeljen kot 8 urni delavnik, je lahko tudi manj ali več?

V primeru vrnitve delavca nazaj na delo se mu upošteva takšna prisotnost kot izhaja iz evidence ur in njegovega razporeda delovnega časa. Delodajalec v obdobju, za katerega uveljavlja povračilo nadomestila, ne sme odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo.

 

Ali mora računovodski servis, ki oddaja vlogo za čakanje na ZRSZ, za ta primer dobiti posebno pooblastilo od odgovorne osebe podjetja, za katerega bo oddajal vloge?

Računovodski servis za vložitev vloge za povračilo nadomestila v imenu delodajalca potrebuje pooblastilo, ki ga najde na naslednji povezavi: https://www.ess.gov.si/_files/3895/Obrazec_pooblastilo_za_eStoritve_pravna_oseba.pdf

Če želite, da nekdo, npr. vaš računovodja, za vas ureja vloge na našem portalu, ga lahko tudi že ob registraciji svojega podjetja (na strani na https://www.zadelodajalce.si/) navedete kot uporabnika (registracija z eNaslovom) ter mu sporočite podatke o svojem pooblastilu.

 

Ali je obvezno prijaviti delavca na čakanje na delo na ZRSZ, čeprav delodajalec ne bo zaprosil za povračilo nadomestila plače?

Delavce, ki so na začasnem čakanju na delu je potrebno prijaviti na ZRSZ zgolj, če bi želeli uveljavljati pravico do povračila nadomestila in oprostitve plačila prispevkov.

 

Zaposlene smo napotili na čakanje na delo doma zaradi zmanjšanega obsega dela pri delodajalcu zaradi nastale izredne situacije. Iz sprejetega »interventnega zakona« je razbrati, da delavci, ki so napoteni na čakanje, naj ne bi imeli pri neenakomerni in začasni prerazporeditvi delovnega časa presežek ur v referenčnem obdobju. Kaj to pomeni v  konkretnem primeru, ko ima delavec v neenakomerno razporejenem delovnem času pred napotitvijo na čakanje na saldu ur npr. 24 ur, ki naj bi jih koristil v mesecu juniju? Ali lahko ima v takem primeru delavec saldo ur ali ne, kajti od tega je odvisno povračilo nadomestila delodajalcu v skladu z zakonom? (107. člen ZIUZEOP)

Tega pogoja v novem interventnem »mega« zakonu (ZIUZEOP) ni. Ta pogoj je bil ZIUPPP (prvem interventnem zakonu), ki pa se v delu, ki se nanaša na povračila izplačanih nadomestil plače delavcem na začasnem čakanju na delo, ne uporablja za čas trajanja začasnih ukrepov iz ZIUZEOP. V obdobju trajanja začasnih ukrepov iz ZIUZEOP se vloge za uveljavljanje delnega povračila plač delavcem na začasnem čakanju na delo obravnava v skladu z določbami tega zakona.

 

ZIUZEOP določa, da bo moral delodajalec vračati prejeta sredstva v trikratni višini, če je v obdobju prejemanja nadomestila odredil nadurno delo, če bi lahko to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo. Ali je ta prepoved absolutna, za vsa delovna mesta? (2. odstavek 31. člena ZIUZEOP)

Prepoved nadurnega dela je potrebno razlagati na način, da ta prepoved velja le v primeru, ko bi bilo to delo možno opraviti z delavci na začasnem čakanju na delo. Če delavci na čakanju za to delo niso ustrezno usposobljeni, pa se nadurno delo lahko odredi. Na primer: poslovni razlog nastane zgolj znotraj enega oddelka, v drugem oddelku pa je povečan obseg dela. Če delavci, ki so na čakanju niso usposobljeni za delo v oddelku, kjer je povečan obseg dela, se lahko za delavce iz drugega oddelka odredi nadurno delo. Prav tako interventni zakon ne določa posebnih pogojev glede razporejanja delovnega časa, ki jih omogoča splošna delovna zakonodaja (npr. začasna prerazporeditev delovnega časa).

 

Ali se lahko uveljavlja povračilo izplačanega nadomestila plače za čas čakanja na delo za direktorja podjetja?

Da, v kolikor je direktor vključen v obvezna socialna zavarovanja kot zaposlena oseba po zavarovalni podlagi 001. Se pa postavi vprašanje, kaj to pomeni za poslovanje podjetja kot gospodarskega subjekta, saj v tem času podjetje dejansko nima aktivno delujočega zakonitega zastopnika. Po našem mnenju je pred nastopom čakanja potrebno pooblastiti osebo za zastopanje oz. imenovati prokurista.

 

Kdo se šteje za neposredne ali posredne uporabnike proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine?

Pravilnik o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov določa slednje.

Neposredni uporabniki državnega oziroma občinskih proračunov so:

1.          državni ter občinski organi in organizacije, vključno z občinsko upravo, ki so ustanovljeni z zakonom, občinskim odlokom ali drugim pravnim aktom (5. in 6. točka prvega odstavka 3. člena zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02; v nadaljnjem besedilu: ZJF) in

2.          ožji deli občin, ki so pravne osebe (prvi odstavek 1. člena ZJF).

Posredni uporabniki državnega ali občinskega proračuna so pravne osebe:

1.          ki so organizirane v pravno organizacijski obliki javni zavod, javna agencija ali javni sklad

2.          katerih ustanovitelj in lastnik je država oziroma občine

3.          ki izvajajo javno službo, dejavnost v javnem interesu ali druge naloge, s katerimi se izvajajo javne funkcije in

4.          ki sredstva za financiranje pridobivajo iz državnega ali občinskih proračunov, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ali Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in drugih virov.

Kot posredni uporabniki se obravnavajo tudi:

1.      Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije;

2.      javni zavodi, javne agencije ter javni skladi, katerih ustanovitelji so posredni uporabniki;

3.      samoupravne narodnostne skupnosti in

4.      kmetijskogozdarska zbornica ter javni zavodi, katerih ustanovitelj je Kmetijskogozdarska zbornica.

Kot posredni uporabnik državnega ali občinskega proračuna se ne šteje pravna oseba, ki je organizirana kot delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo, javni gospodarski zavod, ali v drugi pravnoorganizacijski obliki, čeprav ima v firmi besedo zavod, sklad ali agencija.

Uprava Republike Slovenije za javna plačila vodi register neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov. Register se nahaja na spodnji povezavi.

https://www.ujp.gov.si/dokumenti/dokument.asp?id=127

V kolikor se pravna oseba ne nahaja v Registru proračunskih uporabnikov, ocenjujemo, da ne sodi med izjeme po prvi aleliji prvega odstavka 22. člena.

 

Ali je pravilno razumevanja, da oprostitev prispevkov delodajalcev obsega tudi prispevek za poklicno zavarovanje (obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje) v višini enotne prispevne stopnje? (33. a člen ZIUZEOP)

Da, v skladu z novelo zakona (ZIUZEOP -A) so delodajalci za delavce, vključene v poklicno zavarovanje, oproščeni plačila prispevkov za poklicno zavarovanje od plače, prejete za delo, oziroma od nadomestila plače za obdobje veljavnosti ukrepov iz tega zakona.

 

 

Kakšen delež delavcev mora biti na začasnem čakanju, da je podjetje upravičeno do povračila nadomestil? (drugi odstavek 22. člena ZIUZEOP)

 ZIUZEOP ne določa deleža delavcev, za katere je odrejeno čakanje na delo, na podlagi katerega bi bil delodajalec upravičen do povračila nadomestil. Določen je drugačen pogoj, in sicer 22. člen določa, da so do pomoči upravičeni tisti delodajalci ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020. Če pogoji iz tega odstavka ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičenec naknadno vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa.

 

 

Ali država direktno plača nadomestilo plače delavcu, ali mora delodajalec najprej izplačati delavcu in šele potem uveljavlja povračilo plače od države? (29. člen ZIUZEOP)

V zakonu je določeno, da gre za povračilo nadomestila plače, torej najprej delodajalec delavcu izplača plačo in nato dobi delodajalec ob predložitvi ustreznih dokumentov in izpolnjevanju pogojev povrnjeno povračilo nadomestila s strani države.

 

Ali delavcem na začasnem čakanju pripada povračilo stroška  za malico? (24. člen ZIUZEOP in 130. člen ZDR-1)

Delavec ki je napoten na začasno čakanje na delo in delodajalec zanj prejema povračilo izplačanega nadomestila plače, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, razen tistih, ki so drugače urejene po ZIUZEOP. Delavcu ne pripada povračilo stroškov za prehrano, saj se to izplačuje le ob dejanskem opravljanju dela.

 

Ali lahko delodajalec uveljavlja pravico do povračila nadomestila za določenega delavca samo enkrat ali lahko večkrat – na primer če delodajalec odredi delavcu sprva čakanje za mesec april, nato pa z novo odredbo za mesec maj? (23. In 24. člen ZIUZEOP)

Po ZIUZEOP ni določeno, kolikokrat delodajalec lahko uveljavlja pravico do povračila nadomestila plače. To je le časovno omejeno, in sicer se lahko uveljavlja za obdobje čakanja do 31.5.2020. Prav tako je določeno, da se v primeru, če se delavec na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem dni v tekočem mesecu, čakanje ne prekine. Čakanje na delo se prekine, če se delavec na zahtevo delodajalca vrne na delo za več kot sedem dni v tekočem mesecu ali ga delodajalec pozove na delo drugič v tekočem mesecu. V takšnem primeru je delavca potrebno ponovno napotiti na čakanje, ko/če ponovno preneha potreba po opravljanju dela. Ob ponovni napotitvi delavca na čakanje je  potrebno oddati novo vlogo za povračilo nadomestila na zavod. Nekaterim delodajalcem je s sklepom že priznana pravica do povračila nadomestila plače za daljše obdobje. V primerih, ko v tem času pride do poziva delavcu, da se vrne nazaj na delo, ki presega 7 dni v tekočem mesecu delodajalcem ni potrebno vložiti nove vloge, temveč Zavodu pošljejo nove odredbe, ki jih bo Zavod priložil k obstoječi vlogi.

 

Ali lahko delodajalec odda vlogo za 10 oseb, ki jih je napotil na čakanje na delo v mesecu marcu? Če bo v aprilu nastala potreba, da bi poleg teh 10 napotili na čakanje še 15 drugih delavcev, ali lahko naknadno oddamo še eno vlogo? V zakonu ni določeno, koliko vlog lahko odda delodajalec. Vlogo lahko pošlje tako za mesec marec, kot tudi za mesec april, obe vlogi pa se bosta obravnavali po ZIUZEOP.

 

Ali lahko delodajalec organizira delovni proces na način, da bo določeno število delavcev na čakanju na delo v mesecu aprilu, v mesecu maju pa druga skupina delavcev? (prvi odstavek 29. člena ZIUZEOP)

Lahko, saj zakon določa le, da delodajalec lahko pošlje delavca na čakanje na delo do 31.5.2020, prav tako pa mora pravico do nadomestila uveljaviti v roku osmih dni od napotitve delavca na začasno čakanje na delo. Vsaka skupina delavcev bi bila upravičena do izplačila nadomestila plače za en mesec oziroma sorazmerno glede na odrejeno čakanje na delo.

 

Od katerega datuma je možno zahtevati povračilo nadomestila plače za začasno čakanje delavcev na delo? Kaj se šteje za kršitev? (20. in 104. člen ZIUZEOP)

Povračilo nadomestila plače je možno pridobiti od 13.3.2020 do 31.5.2020. Če do 15.5.2020 epidemija ni preklicana, se roki ukrepov, ki so določeno do 31.5.2020 podaljšajo za 30 dni. Za kršitve delodajalca se šteje:

·         izplača nadomestila plače v nasprotju s tem zakonom (prvi odstavek 31. člena)

·         v času prejemanja delnega povračila nadomestil plače delavcem odredi nadurno delo če bi se delo lahko opravilo z delavci, ki so na čakanju

·         ne obvesti Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje v primeru, da delavca pozove, da se vrne na delo, ali ne obvesti Zavoda z dnem prenehanja odsotnosti, če delavcu preneha odsotnost iz razlogov višje sile (drugi in tretji odstavek 31. člena)

·         ne omogoči administrativnega in finančnega nadzora (prvi odstavek 30. člena)

·         ne obvesti Finančne uprave Republike Slovenije o naknadni ugotovitvi o neizpolnjevanju pogojev za upravičenja po tem zakonu (drugi odstavek 99. člena).

 

Koliko časa pred nastopom dela delavca nazaj na delo je o tem potrebno obvestiti ZRSZ? (24. člen ZIUZEOP)

Iz same odreditve čakanja mora biti razvidno, na kakšen način delodajalec vpokliče nazaj na delo. Vpoklic je pravočasen, če je ZSRZ obveščen predhodno, najkasneje s kopijo poziva delavcu.

 

Kakšen je rok države za povračilo nadomestil plač? (deveti odstavek 29. člena ZIUZEOP)

Povračilo nadomestila plače se delodajalcu izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, in sicer 10. dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače po tem zakonu.

 

Ali je delodajalec, ki koristi nadomestila zavezan, da delavcev določen čas ne sme odpustiti? (2. člen ZIUPPP, 20.a in 107. člen ZIUZEOP)

ZIUPPP je kot enega izmed pogojev določal, da se delodajalec s pisno izjavo zaveže k ohranitvi delovnega mesta delavca, ki mu je bilo odrejeno začasno čakanje na delo, in sicer za obdobje najmanj šest mesecev po začetku začasnega čakanja na delo. ZIUZEOP takšnega pogoja ne predpisuje, hkrati pa se bodo vloge oddane v času veljave ZIUPPP obravnavale po bolj ugodnem zakonu, torej po ZIUZEOP.

Delna omejitev je podana v novem 20.a. členu v primeru, da skupnih znesek prejeti pomoči preseže 800.000 Eur na podjetje (za sredstva prejeta nad to vrednostjo). 

Ukrep predvideva, da mora podjetje redno plačevati vse tiste plače, ki jih dobi vrnjene s strani države. Kaj pa če ima nekaj zaposlenih, ki niso vključeni v ukrep? Je tudi njim potrebno redno plačevati plače in prispevke? (Drugi odstavek 29. člena ZIUZEOP)

Delodajalec mora plačati tudi plače in prispevke drugih delavcev, saj je v zakonu določeno, da pravice do povračila izplačanih nadomestil plače ne more uveljavljati delodajalec, ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge.

 

Ali tudi društvo lahko vloži vlogo na ZRSZ in dobi povračilo nadomestila za čakanje na delo. Primer: nekdo je zaposlen v društvu in bi ga dali na čakanje. / Kaj pa če društvo nima zaposlenih, mu pripada kakšna pomoč. (22. člen ZIUZEOP)

Da, tudi društvo ob izpolnjevanju pogojev, lahko vloži vlogo za povračilo nadomestila za čakanje na delo, saj to lahko vloži vsak delodajalec, razen:

-        neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 %,

-        delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in ima več kot deset zaposlenih na dan 13. marca 2020,

-        tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.

  

Če društvo nima zaposlenih, ne more uveljavljati pravice do nadomestila plač in plačila prispevkov.

 

Je predvidena zgornja omejitev za povračilo nadomestila čakanja na delo? (Prvi odstavek 28. člena ZIUZEOP)

V zakonu je določeno, da izplačano nadomestilo s strani Republike Slovenije ne sme presegati višine povprečne plače za leto 2019 v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, kar znaša 1.753,84 eur, zmanjšanega za prispevke zavarovanca.

 

Ali lahko podjetje pripravi odločbo za čakanje šele sedaj, čeprav so jih dali na čakanje že pred 14 dnevi? (prvi in šesti odstavek 29. člena ZIUZEOP)

Delodajalec delavca napoti delavca na čakanje na delo s pisno napotitvijo pred nastopom čakanja. V primeru, da delodajalec ne razpolaga s takim dokumentom, ne bo mogel uveljavljati pravice do nadomestila pri Zavodu. Delavec ima pravico do obveščenosti o svojem statusu, kar lahko dobi le z odredbo po ZDR-1.

 

Podjetja zanima, kako je s subvencijo nadomestil plač  in  kako je z datumom predvidenega zaključka. Ali se vzame datum  začetka čakanja na delo na domu ali datum uveljavitve zakona. (Šesti odstavek 29. člena in 107. člen ZIUZEOP)

Zakon določa, da delodajalec lahko pravico do povračila nadomestila plače uveljavi za obdobje od 13.3.2020, če vloži vlogo v osmih dneh od uveljavitve zakona (tj. do 18.3.2020 oz. do 9.5. po spremembi) in izpolnjuje vse pogoje za uveljavitev pravice. Prav tako se bodo vlogo vložene po ZIUPPP obravnavale po ugodnejšem zakonu, torej po ZIUZEOP. Zaključi pa se 31.5.2020 oziroma 30 dni kasneje, če do 15.5.2020 epidemija ne bo preklicana; oziroma, ko delodajalec pokliče delavca nazaj na delo.

 

Ali so zavarovalniško posredniške družbe upravičene le do pomoči pri plačilu prispevkov za ZPIZ za prvi in drugi del bruta, ki ga bodo obračunale, ne pa tudi plačale, in pomoči v obliki kriznega dodatka za mesec april in maj v višini 200 eur, ki ga plača delodajalec zaposlenemu, saj je ta prihranil pri plačilu invalidskih in pokojninskih prispevkih? (Prvi odstavek 22. člena ter prvi in tretji odstavek 33. člena ZIUZEOP)

Kot upravičeni delodajalci pri uveljavljanju pravice do povračila nadomestila plače so po zakonu izvzeti vsi delodajalci, ki opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti in imajo več kot deset zaposlenih na dan 13. marca 2020.

Finančne in zavarovalniške dejavnosti, ki spadajo v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti in imajo več kot deset zaposlenih na dan 13. marca 2020, prav tako niso upravičene do delne oprostitve prispevkov za zaposlene, ki delajo, po 33.členu zakona.

 

V transportnem podjetju, v katerem je 90 % zaposlenih državljanov Republike Srbije, imajo nekateri v Sloveniji stalno bivanje, večina pa ima v Republiki Sloveniji le začasno bivanje in svoje družine v Srbiji. Nekaj naših voznikov, je že pred časom (10 dni), pred popolno zaostritvijo, odšlo domov. Sedaj je bila nekaterim na hrvaško/srbski meji z odločbo srbskega zdravstvenega zavoda zaradi povišane telesne temperature odrejena karantena

·          Kako se takšni delavci obravnavajo na podlagi ZIUZEOP?

V tujini odrejena karantena se ne enači s karanteno, ki jo odredi slovenski pristojni organ in zato ne bo možno uveljavljati povračila iz tega naslova. Trenutno se takšna situacija smatra kot nezmožnost prihoda na delo zaradi višje sile.

 

Delavec je oviran v prihodu na delo zaradi višje sile, torej razloga, na katerega sam nima vpliva, vendar to dejstvo opraviči njegovo odsotnost. Delavec mora v primeru nemožnosti prihoda na delo delodajalca obvestiti o vseh relevantnih okoliščinah. Delavec ima v času, ko zaradi višje sile ne more opravljati dela, pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga (kar velja tudi za višjo silo), torej v višini 80% osnove in ne manj kot minimalna plača. Delodajalec bo za te delavce upravičen do povračila nadomestila plače in oprostitve plačila prispevkov (ob izpolnjevanju zakonskih pogojev).

 

Sicer ZIUPPP ureja povračilo nadomestil plače delavcem, ki zaradi odrejene karantene zaradi epidemije v skladu z zakonom, ki ureja preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni, ne morejo opravljati dela. Pogoj za uveljavljanje povračila nadomestila je, da je bila karantena odrejana s strani slovenskega ministra za zdravje.

 

Po ZIUZEOP so delavci za čas »čakanje na delo doma« upravičeni do nadomestila plače v višini 80% osnove, kar krije Republika Slovenija. Ali se lahko podjetje odloči in izplača zaposlenemu nadomestilo v višini 100%, kar bi v takem primeru pomenilo, da bi podjetje to razliko 20% krilo na svoje stroške?

Delodajalec lahko vedno ponudi več pravic, kot jih delavcu pripada, vendar v temu primeru ne bo upošteval določbe o višini nadomestila po ZIUZEOP, kar pomeni, da ne bo upravičen do povračila nadomestila. Celoten strošek nadomestila bo nosil delodajalec.

 

Delavca bi napotili na »čakanje na delo doma« ter bi nato tak status zaradi dela prekinili za cca 14 dni in bi ga potem ponovno prijavimo na »čakanje na delo doma«. Ali je takšno ravnanje dovoljeno, če želimo če želimo biti upravičeni do povračila nadomestila po ZIUZEOP tudi ko zaposlenega ponovno prijavimo v ta status. (24. člen ZIUZEOP)

 

ZIUZEOP določa, da se čakanje »ne prekine«, če se delavec v času začasnega čakanja na delo na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem  dni v tekočem mesecu.Čakanje na delo se torej prekine, če se delavec na zahtevo delodajalca vrne na delo za več kot sedem dni v tekočem mesecu ali ga delodajalec pozove na delo drugič v tekočem mesecu. V takšnem primeru je delavca potrebno ponovno napotiti na čakanje, ko/če ponovno preneha potreba po opravljanju dela. Ob ponovni napotitvi delavca na čakanje boste morali oddati novo vlogo oz. dopolniti obstoječo vlogo, če vam je bila s sklepom že priznana pravica do povračila nadomestila plače za daljše obdobje. Pravice do sofinanciranja po našem razumevanju s tem ne izgubite.

 

Ali smo komunalna podjetja upravičena do:

·         Povračila nadomestila za čakanje na domu;

·         Izplačila dodatka v višini 200 EUR za delavce, ki so dodatno izpostavljeni v času epidemije (pogrebna služba, odpadki). (22. in 33. člen ZIUZEOP)

Do obeh ukrepov ste upravičeni, razen  če ste neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019  višji od 70 %. Za upravičenost do povračila do nadomestila za čakanje na domu morate izpolnjevati pogoj padca prihodkov, določen v 22. členu ZIUZEOP.

 

Na kakšen način odredimo čakanje na domu?

Delodajalec lahko z namenom ohranitve zaposlitve pisno napoti delavca na čakanje na delo doma v skladu s 138. členom ZDR-1, ko gre za začasno nezmožnost delodajalca za zagotavljanje dela. Pisna napotitev se lahko pošlje delavcu tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga ima pri svojem delodajalcu.  Posebna obličnost ni predpisana, mora pa biti jasna pisna odreditev časa in dejstva, da od določenega dne čaka na delo doma. Delavec je dolžan, da se odzove na poziv delodajalca za prihod na delo. Napotitev na čakanje je lahko istočasno za več delavcev; vsak delavec pa mora biti napoten individualno. Delavcu, ki je na bolniški, ne morete odrediti čakanja, dokler se ne vrne na delo.

 

V času odrejenega čakanja na delo ima delavec pravico do nadomestila plače v višini 80% delavčeve povprečne mesečne plače v prejšnjih treh mesecih za polni delovni čas  (oz. ne manj kot minimalna plača) ne pripadata pa mu povračilo za malico in prevoz na delo.

 

Vzorec pisne odreditve čakanja na delo z namenom ohranitve zaposlitve je priložen tej rubriki.

 

Kakšne dodatne pogoje postavlja 20.a člen novel ZIUZEOP-A?

Vključitev tega člena je bila v določeni meri potrebna zaradi zagotovitve skladnosti izvajanja zakona s pravili EU o državnih pomočeh, in sicer z Začasnim okvirjem za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19.

 

V izogib vračilom nedovoljenih državnih pomoč je bilo potrebno v zakon dodati naslednje pogoje, ki jih določa Začasni okvir:

-                     pomoč se ne sme odobriti podjetjem, ki so bila dne 31. decembra 2019 že podjetja v težavah;

-                     skupna pomoč za vse navedene ukrepe po Začasnem okviru ne sme preseči 800.000 eurov na podjetje, ali 120.000 eurov na podjetje v sektorju ribištva in akvakulture, ali 100.000 eurov na podjetje na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov;

-                     dvojno financiranje istih upravičenih stroškov ni dovoljeno.

 

Ker pri velikih podjetjih pri izvajanju ukrepov iz podpoglavji 1.1 in 1.2 ZIUZEOP (nadomestila plače in oprostitev socialnih prispevkov ter oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zaposlene, ki delajo) skupni znesek javnih sredstev lahko preseže 800.000 eurov, sta dodani dve možnosti dodelitve pomoči:

a)       Znesek javnih sredstev lahko presega 800.000 eurov na posamezno podjetje, vendar je nadomestilo plače in oprostitev prispevkov omejeno na 80% bruto plače zaposlenega in le za zaposlene, ki bi bili sicer odpuščeni.

b)      nadomestilo plače in oprostitev prispevkov se dodeli v skladu s 107(2)(b) členom Pogodbe o delovanju Evropske Unije. Vsota vseh javnih sredstev, ki jih podjetje prejme za odpravo posledic škode zaradi COVID 19 ne sme preseči 100% dejanske škode v podjetju, podjetje pa mora škodo dokazati. Metodologija dokazovanja škode, pogoji in postopek dodelitve pomoči se določijo v podzakonskem aktu, ki bo podlaga za shemo državnih pomoči in priglašen EK. Velika podjetja, pri katerih bi skupni znesek javnih sredstev iz vseh ukrepov presegel 800.000 eurov, bi na ta način lahko prejela nadomestilo plače in oprostitev socialnih prispevkov v celoti pod pogojem, da dokažejo ustrezno višino dejanske škode v podjetju zaradi izbruha COVID 19.

 

V letu 2020 bi želeli izplačati nagrado na poslovno uspešnost zaposlenim. Ali bomo morali prejeta sredstva vračati? (99. člen ZIUZEOP)

Ne, novela ZIUZEOP-A je postavila jasno dikcijo, da bo moral delodajalec ki je uveljavil povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo in oprostitev plačila prispevkov za delavce, ki so na začasnem čakanju na delo, vrniti prejeta sredstva v primeru, da:

-                     je od uveljavitve tega zakona prišlo do delitve dobička,

-                     nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev,

-                     izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 oziroma za leto 2020.

 

Nagrade za poslovno uspešnost zaposlenim niso omenjene.

 

VIŠJA SILA

Ali je delodajalec lahko zahteva povrnitev nadomestila plače delavcem, ki ne morejo opravljati dela zaradi višje sile? (1. odstavek 21. člena ZIUZEOP)

Delodajalec lahko skladno z ZIUZEOP in ob izpolnjevanju pogojev uveljavlja delno povračilo izplačanih nadomestil plače tem delavcem.

 

Kaj pomeni izraz višja sila? (3. odstavek 1. člena in 25. člen ZIUZEOP)

Izraz višja sila skladno z ZIUZEOP pomeni epidemijo COVID-19.  Če povzamemo, delavci ne morejo opravljati dela zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol in drugih objektivnih razlogov ali nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami.

Kdo je upravičen do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki zaradi višje sile ne morejo opravljati dela? (22. in 25. člen ZIUZEOP)

Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki zaradi višje sile ne morejo opravljati dela, lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji razen:

   neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 %,

 

-        delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in ima več kot deset zaposlenih na dan 13. marca 2020,

 

-        tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.

 

Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020. Če pogoji iz ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičenec naknadno vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa.

Prihodki iz prejšnjega odstavka so čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.

Kdo se šteje za neposredne ali posredne uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine?

Pravilnik o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov določa slednje.

Neposredni uporabniki državnega oziroma občinskih proračunov so:

1.          državni ter občinski organi in organizacije, vključno z občinsko upravo, ki so ustanovljeni z zakonom, občinskim odlokom ali drugim pravnim aktom (5. in 6. točka prvega odstavka 3. člena zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02; v nadaljnjem besedilu: ZJF) in

2.          ožji deli občin, ki so pravne osebe (prvi odstavek 1. člena ZJF).

 

Posredni uporabniki državnega ali občinskega proračuna so pravne osebe:

1.          ki so organizirane v pravno organizacijski obliki javni zavod, javna agencija ali javni sklad

2.          katerih ustanovitelj in lastnik je država oziroma občine

3.          ki izvajajo javno službo, dejavnost v javnem interesu ali druge naloge, s katerimi se izvajajo javne funkcije in

4.          ki sredstva za financiranje pridobivajo iz državnega ali občinskih proračunov, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ali Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in drugih virov.

 

Kot posredni uporabniki se obravnavajo tudi:

1.      Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije;

2.      javni zavodi, javne agencije ter javni skladi, katerih ustanovitelji so posredni uporabniki;

3.      samoupravne narodnostne skupnosti in

4.      kmetijskogozdarska zbornica ter javni zavodi, katerih ustanovitelj je Kmetijskogozdarska zbornica.

Kot posredni uporabnik državnega ali občinskega proračuna se ne šteje pravna oseba, ki je organizirana kot delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo, javni gospodarski zavod, ali v drugi pravnoorganizacijski obliki, čeprav ima v firmi besedo zavod, sklad ali agencija.

Uprava Republike Slovenije za javna plačila vodi register neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov. Register se nahaja na spodnji povezavi.

https://www.ujp.gov.si/dokumenti/dokument.asp?id=127

 

Koliko znaša višina nadomestila, ko delavec zaradi višje sile ne opravlja dela? (26. člen ZIUZEOP,  7. odstavek 137. in 138. člen ZDR-1)

Delavec ima v času, ko zaradi višje sile ne opravlja dela, pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga, kar pomeni v višini 80 odstotkov delavčeve povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti.

Če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.

Opozarjamo, da nadomestilo plače ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji.

 

Kakšen je postopek uveljavljanja povračila nadomestila plače delavcem, ki zaradi višje sile ne morejo opravljati dela? (29. člen ZIUZEOP)

Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v osmih dneh od dneva, ko delavec zaradi višje sile ne morejo opravljati dela.

Vlogi priloži izjavo, za katere pravilnost kazensko in materialno odgovarja, ter dokazila delavcev o upravičeni odsotnosti zaradi višje sile, ki je posledica varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol ali nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami.

Delodajalec, katerega zaposlitve so neposredno ali posredno sofinancirane iz proračuna Republike Slovenije preko posebnih programov in lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače le v višini razlike med polnim sofinanciranjem in siceršnjo subvencijo, v vlogi navede delež financiranja iz proračuna Republike Slovenije v letu 2019.

Prilagamo obrazec za ugotovitev obstoja višje sile.

Kdo ni upravičen do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki zaradi višje sile ne morejo opravljati dela? (2. odstavek 29. člena ZIUZEOP)

Pravice do povračila izplačanih nadomestil plače iz prejšnjega odstavka ne more uveljavljati delodajalec:

·         ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz te alineje tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge;

·         če je nad njim uveden postopek stečaja.

 

 Kakšna je obveznost delodajalca, ki prejema nadomestilo plače delavcem, ki zaradi višje sile ne morejo opravljati dela, če delavcu preneha odsotnost iz razlogov višje sile? (3. odstavek 31. člena ZIUZEOP)

V primeru, da delavcu preneha odsotnost iz razlogov višje sile mora delodajalec o tem obvestiti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje z dnem prenehanja odsotnosti. 

 

Kako je s tistimi zaposlenimi, ki so doma zaradi varstva otrok. Bo v primeru pozitivnega poslovanja treba vrniti vse, kar bi prejeli od države? (22, 25. člen ZIUZEOP in 1. odstavek 99. člena ZIUZEOP)

Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020. Če pogoji iz ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičenec naknadno vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa.

Prihodki iz prejšnjega odstavka so čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.

Ali podjetje z dejavnostjo: pomožne finančne storitve, lahko pričakuje povračilo plače za tiste zaposlene, ki ne prihajajo na delo zaradi višje sile? (1. odstavek 22. člena ZIUZEOP)

Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki zaradi višje sile ne morejo opravljati dela med drugim nima delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, če ima več kot deset zaposlenih na dan 13. marca 2020,. Pomožne finančne storitve spadajo v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti.

Ali za delavce, ki so doma zaradi višje sile zaprtja vrtcev in šol se na ZRSZ vloži vloga na enak način kot za začasno čakanje na delo? (29. člen ZIUZEOP)

Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v osmih dneh od dneva, ko delavec zaradi višje sile ne morejo opravljati dela.

Vlogi priloži izjavo za katere pravilnost kazensko in materialno odgovarja, ter dokazila delavcev o upravičeni odsotnosti zaradi višje sile, ki je posledica varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol ali nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami.

Delodajalec, katerega zaposlitve so neposredno ali posredno sofinancirane iz proračuna Republike Slovenije preko posebnih programov in lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače le v višini razlike med polnim sofinanciranjem in siceršnjo subvencijo, v vlogi navede delež financiranja iz proračuna Republike Slovenije v letu 2019.

Tudi za povračilo nadomestila plače zaposlenim, ki zaradi višje sile ne morejo opravljati dela bodo ZRSZ na Portalu za delodajalce omogočil z oddajo elektronskih vlog, po uveljavitvi zakona.

Več si lahko preberete na spletni strani ZRSZ: https://www.ess.gov.si/obvestila/obvestilo/povracilo-nadomestila-place-zaposlenim-na-zacasnem-cakanju

Ne izpolnjujemo pogojev za povračilo nadomestila plače za primer višje sile. Moramo delavcu kljub temu izplačati nadomestila plače v višini 80% osnove (in ne manj kot minimalna plača? (3. odstavek 26. člen ZIUZEOP)

Novela ZIUZEOP-A je postavila jasno dikcijo, da ne glede na zakon, ki ureja delovna razmerja, za čas trajanja začasnih ukrepov iz tega zakona, velja za vse delavce višina nadomestila plače, določena s tem zakonom (tj. 80% osnove oz. ne manj kot minimalna plača).

Uveljavljali smo povračilo nadomestila za delavce, ki so bili doma iz razloga višje sile. Delavcev na čakanju nismo imeli. V letu 2020 bi želeli deliti dobiček. Ali bomo morali prejeta sredstva vračati? (99. člen ZIUZEOP)

Po novem (novela ZIUZEOP -A) se vračilo sredstev nanaša samo še na sredstva, prejeta iz naslova čakanja na delo od doma (povračilo nadomestila plače in oprostitev plačila prispevkov za delavce, ki so na čakanju). Sredstev iz naslova višje sile ali oprostitve plačila prispevkov PIZ za delavce, ki delajo, ne bo potrebno vračati v primeru delitve dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 oziroma za leto 2020.

IZREDNA POMOČ V OBLIKI MESEČNEGA TEMELJNEGA DOHODKA

Kdo je upravičen izredne pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka? (1. in 2. odstavek 34. člena  in prvi odstavek 38. člena ZIUZEOP)

Do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka so upravičeni:

·         samozaposleni, ki na dan uveljavitve tega zakona opravlja dejavnost in je v obvezno zavarovanje vključen na podlagi opravljanja te dejavnosti in ne izpolnjuje pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje tudi na kakšni drugi zavarovalni podlagi;

·         verski uslužbenci;

·         kmetje, ki so vključeni v invalidsko in pokojninsko zavarovanje.

Kdo se šteje za samozaposlenega? (1. in 2. odstavek 34. člena  in prvi odstavek 38. člena ZIUZEOP)

Samozaposlena oseba je oseba, ki opravlja pridobitno ali drugo poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic, ne zaposluje drugih delavcev in v delovni proces ne vključuje drugih oseb. Kot samozaposlena oseba se šteje tudi oseba, ki je v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju zavarovana kot kmet, ne zaposluje drugih delavcev in v delovni proces vključuje samo svoje družinske člane na kmetijah.

Za samozaposlene osebe se skladno z zakonom štejejo:

·         samostojni podjetniki (osebe, ki v Republiki Sloveniji samostojno opravljajo pridobitno dejavnost);

·         fizične osebe, ki samostojno opravljajo poklicno dejavnost, na primer odvetniki, zasebni zdravniki, detektivi, zdravniki, kulturni delavci ... (osebe, ki v Republiki Sloveniji samostojno opravljajo drugo dovoljeno dejavnost);

·         osebe, ki so v tujini vpisane v ustrezni register za opravljanje samostojne dejavnosti in se zanje v skladu s predpisi Evropske unije uporablja zakonodaja Republike Slovenije (samozaposlitev, registrirana v drugi državi članici Evropske unije) in

·         družbenik, ki je poslovodna oseba;

Ali so do izplačila mesečnega temeljnega dohodka upravičeni samozaposleni, ki zaposlujejo?

Samozaposlena oseba mora izpolnjevati pogoje 35. člena ZIUZEOP glede nezmožnosti opravljanja dejavnosti oz. bistveno zmanjšanega obsega dejavnosti, ni pa določen pogoj, da do temeljnega dohodka ne bi bil upravičen samozaposleni, ki zaposluje. 

Do temeljnega dohodka je torej upravičena tudi samozaposlena oseba, ki zaposluje.

Ali so do izplačila mesečnega temeljnega dohodka upravičeni samozaposleni, ki v zavarovanje ni vključen za celotni mesec ali za polni zavarovalni čas? (4. odstavek 34. člena ZIUZEOP)

V primeru, da je samozaposleni v zavarovanje na podlagah 15., 16., 17. člena in petega odstavka 25. člena ter šestega odstavka 19. člena ZPIZ-2 za posamezni mesec ni vključen za celotni mesec ali za polni zavarovalni čas, je upravičen do sorazmernega dela izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka po prejšnjem odstavku glede na delež vključitve v zavarovanje za posamezni mesec oziroma do polnega zavarovalnega časa po teh podlagah. Delež vključitve v zavarovanje za posamezni mesec oziroma do polnega zavarovalnega časa po teh podlagah se za posamezni mesec določi upoštevaje povprečno dnevno število ur vključitve v zavarovanje v posameznem mesecu.

Kdo ni upravičen do izredne pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka? (5. odstavek 34. člena ZIUZEOP)

Do izredne pomoči v obliki v obliki mesečnega temeljnega dohodka ni opravičena oseba, ki ima neporavnane obveznosti do FURS na dan uveljavitve zakona.

Kako se uveljavlja izplačilo izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka? (1. odstavek 35. člena ZIUZEOP)

Za izplačilo mesečnega temeljnega dohodka mora upravičenec preko informacijskega sistema Finančne uprave Republike Slovenije predložiti izjavo, s katero izjavlja, da zaradi epidemije ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu.  Predloga obrazca izjave je objavljena na portalu e-Davki. Izjava upravičenca bo javno objavljena spletni strani FURS. Upravičenec poda izjavo iz prejšnjega odstavka na podlagi lastne ocene poslovanja, upoštevaje 37. člen ZIUZEOP.

Ali obstajajo kakšni pogoji po katerih je potrebno prejeto izredno pomoč v obliki temeljnega dohodka vrniti? (37. člen in 1. odstavek 99. člena ZIUZEOP)

Do pomoči so upravičeni tisti samozaposleni, ki jim bodo prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do pomoči upravičeni tudi tisti samozaposleni, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do pomoči upravičeni tudi tisti samozaposleni, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020. V primeru, da ta pogoj pomoči ni dosežen, mora upravičenec vrniti celotno pomoč.

Prav tako je potrebno vrniti prejeta sredstva,  skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi v primeru, da je od uveljavitve tega zakona prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 oziroma za leto 2020.

OPROSTITEV PLAČILA PRISPEVKOV ZA SAMOZAPOSLENE OSEBE, VERSKE USLUŽBENCE, DRUŽBENIKE IN KMETE

Kdo je upravičen do oprostitve plačila prispevkov? (1. odstavek 38. člena ZIUZEOP)

Do oprostitve plačila prispevkov za mesec april in maj 2020 za vsa obvezna socialna zavarovanja v celoti so upravičeni:

·         samozaposleni, ki so na dan uveljavitve tega zakona vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če ne izpolnjujejo pogojev za vključitev v obvezno zavarovanje tudi na kakšni drugi zavarovalni podlagi,

·         verski uslužbenci;

·         kmetje, ki so vključeni v invalidsko in pokojninsko zavarovanje

Kdo ni upravičen do oprostitve plačila prispevkov? (2. odstavek 38. člena ZIUZEOP)

Do izredne pomoči v obliki v obliki mesečnega temeljnega dohodka ni opravičena oseba, ki ima neporavnane obveznosti do FURS na dan oddaje vloge.

Kako se uveljavlja oprostitev plačila prispevkov? (3. odstavek 38. člena ZIUZEOP)

Za uveljavljanje oprostitve plačila prispevkov predložiti izjavo, ki je enaka kot za izredno pomoč v obliki temeljnega dohodka.  Za uveljavljanje upravičenja oprostitve plačila prispevkov in za uveljavljanje mesečnega temeljnega dohodka se uporabi ista izjava, ki se predloži preko preko informacijskega sistema Finančne uprave Republike Slovenije (glej odgovor: »Kako se uveljavlja izplačilo izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka?«)

Katerih prispevkov so oproščeni? (5. odstavek 38. člena ZIUZEOP)

Zavezanec, ki izpolnjuje pogoje, je oproščen plačila prispevkov za socialno varnost, prispevke v obračunu prispevkov samo obračuna.

Ali obstajajo kakšni pogoji, po katerih je potrebno vrniti oprostitev plačila prispevkov (7. odstavek 38. člena in 1. odstavek 99. člena ZIUZEOP)

Do pomoči so upravičeni tisti samozaposleni, ki jim bodo prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do pomoči upravičeni tudi tisti samozaposleni, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do pomoči upravičeni tudi tisti samozaposleni, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020. V primeru, da ta pogoj pomoči ni dosežen, mora upravičenec vrniti celotno pomoč.

Prav tako je potrebno vrniti prejeta sredstva,  skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi v primeru, da je od uveljavitve tega zakona prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 oziroma za leto 2020.

MESEČNI KRIZNI DODATEK

Ali je krizni mesečni dodatek obvezno izplačati vsem delavcem, ki delajo, tudi tistim, ki niso ogroženi? (33. člen ZIUZEOP)

V 2. odstavku 33. člena se ureja izplačilo mesečnega kriznega dodatka v višini 200 eurov za tiste, ki delajo in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnika minimalne plače. Ogroženost v členu ni navedena kot pogoj za pridobitev pravice po kriznem dodatku. Krizni dodatek torej pripada vsem, ki delajo ne glede na ogroženost. Krizni dodatek se praviloma izplača pri plači za marec (od 13.3. do 31.3.), za april in pri plači za maj 2020.

 

Ali se krzni mesečni dodatek delavcem, ki imajo krajši delovni čas izplača sorazmerno? (33. člen ZIUZEOP)

Krizni dodatek je namenjen vsem, ki delajo. V primeru ko se ne dela polni delovni čas, delavec pridobi pravico do kriznega dodatka sorazmerno. Krizni dodatek se zaposlenemu izračuna in izplača za efektivne delovne ure v mesecu. Delavec je upravičen do kriznega dodatka za dneve ko opravlja delo, pri čemer ni pomembno, ali delo opravlja na sedežu delodajalca ali od doma. Za dneve, ko je delavec odsoten z dela zaradi začasnega čakanja na delo, izrabe letnega dopusta ali zaradi drugih upravičenih odsotnosti se krizni dodatek ne izplača.

 

Ali so invalidska podjetja zavezana k plačevanju kriznega dodatka (33. člen ZIUZEOP)

Invalidska podjetja niso zavezana k izplačilu kriznega dodatka po 33.členu. Ta člen  interventnega zakona določa možnost delne oprostitve prispevkov za zaposlene v zasebnem sektorju, ki delajo. Invalidska podjetja so na podlagi ZZRZI oproščena plačila teh prispevkov že pred epidemijo in zato se tega ukrepa ne morejo poslužiti. 2.odstavek 33.člena delodajalce, ki uveljavljajo navedeni ukrep po interventnem zakonu, zavezuje k izplačilu kriznega dodatka  ("delodajalci iz prejšnjega odstavka"), to pa invalidska podjetja niso in zatorej k izplačilu kriznega dodatka niso zavezana. 

Po noveli 33.b člena ZUIZEOP-A pa lahko invalidska podjetja in zaposlitveni centri  kot upravičenci pri Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije uveljavljajo pravico do povračila mesečnega kriznega dodatka iz 33. člena tega ZUIZEOP za vsakega zaposlenega invalida, ki dela. -  Vloga se odda na obrazcu, ki ga na spletnih straneh objavi sklad, vloži pa se jo v pisni obliki po pošti ali elektronsko na elektronski naslov sklada.

OPROSTITEV PLAČILA PRISPEVKOV ZA ZAPOSLENE, KI DELAJO

Kdo je oproščen plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zaposlene, ki delajo? (33. člen ZIUZEOP)

Oprostitve plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zaposlene so deležni vsi delodajalci za delavce v delovnem razmerju, ki delajo, ker tudi na ta način pripomorejo k ohranitvi delovanja podjetij in zaposlitev v času epidemije virusa COVID-19. Oproščeni so plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zavezanca in za delodajalca za delo za marec (od 13.3. do 31.3.), v mesecu aprilu in maju 2020.  Oprostitev velja za tiste zavarovance, ki v času uporabe interventnih ukrepov po tem zakonu še naprej opravljajo delo in prejemajo plačo, prav tako pa se ta delodajalcu prizna tudi za čas, ko so zaposleni na dopustu in prejemajo nadomestilo plače v skladu drugim in tretjim odstavkom 137. člena ZDR-1 (tako navaja pojasnilo FURS). Velja pa ta oprostitev samo za delavce v delovnem razmerju, zaposlene v podjetjih v zasebnem sektorju s sedežem v Republiki Sloveniji, ne velja pa za zavarovance, katerih delodajalci so neposredni ali posredni uporabniki državnega proračuna ali, skladno z novelo ZUIZEOP-A, delodajalci, ki opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po SKD in imajo več kot 10 zaposlenih .

 

Kaj je z ostalimi socialnimi prispevki? (33. člen ZIUZEOP)

Ostale prispevke zavarovanca delodajalec obračuna, odtegne ter plača za račun zavezanca, prav tako ostale prispevke delodajalca obračuna in plača delodajalec. Ti prispevki so : prispevek za zdravstveno zavarovanje I. in II: , za starševsko varstvo I. in II., za zaposlovanje I. in II., za poškodbe pri delu in poklicne bolezni II..

 

Ali je podjetje avtomatično upravičeno do oprostitve plačila PIZ za tiste zaposlene, ki delajo? Od kdaj dalje?Pri obračunu plače ta prispevek samo obračunamo in ga ne nakažemo? (33. člen ZIUZEOP)

Delodajalci so oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zavezanca in za delodajalca za delo po izrecnem tolmačenju MDDSZ in FURS za marec od 13.3. do 31.3., v mesecu aprilu in maju 2020. 

Prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje bodo delodajalci še vedno obračunali v skladu z veljavnimi predpisi, ne bo pa jih potrebno plačati. O izplačanih plačah, za katere velja ukrep oprostitve plačila prispevkov, delodajalci, ki so plačniki davka, davčnemu organu ločeno poročajo v obračunu davčnega odtegljaja (REK-1). Oprostitev plačila prispevkov velja samo za delavce v delovnem razmerju, ki so vključeni v zavarovanje na podlagi prvega do četrtega in šestega odstavka 14. člena ZPIZ-2, zaposlene v podjetjih v zasebnem sektorju, na podlagi novele ZUIZEOP-A pa ne velja pa za zavarovance, katerih delodajalci so neposredni ali posredni uporabniki državnega proračuna in ter delodajalci, ki opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji in ima več kot 10 zaposlenih na dan 13.3.2020.

PLAČILNI ROKI

Za koga velja 8 dnevni plačilni rok? (64. člen ZIUZEOP)

8 dnevni plačilni rok velja za neposredne in posredne uporabnike proračuna za plačila zasebnim subjektom. 8 dnevni plačilni rok velja za vse račune prejete po datumu veljavnosti zakona.

Za koga velja 60 dnevni plačilni rok? (82. člen ZIUZEOP)

60 dnevni plačilni rok velja kadar je upnik javni organ (Republika Slovenija, samoupravna lokalna skupnost, javni sklad, javna agencija, javni zavod, javni gospodarski zavod), dolžnik pa je subjekt zasebnega prava. Navedeni rok za plačilo ostane v veljavi še eno leto po razglasitvi konca epidemije. 60 dnevni plačilni rok velja za vse račune prejete po datumu veljavnosti zakona oz. odvisno od narave dobavljenega blaga.

Podrobnejša pojasnila o plačilnih rokih in opredelitev zasebnih subjektov najdete na Portalu GOV.si: https://www.gov.si/novice/2020-04-10-placilni-roki-za-proracunske-uporabnike-po-zakonu-o-interventnih-ukrepih-za-zajezitev-epidemije-in-omilitev-njenih-posledic/.

DIVIDENDE IN NAGRADE

Predlog zakona predvideva vračilo sredstev za izplačila dividend, nagrad, …, »od uveljavitve naprej«. Torej če se nagrade izplačajo pred uveljavitvijo Predlog zakona je dokaj dvoumen? (99. člen ZIUZEOP)

V 99. člen zakona določa, da subjekti, ki so uveljavil:

·         povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo,

·         povračilo nadomestila plače delavcu, ki zaradi višje sile ne more opravljati dela,

·         oprostitev plačila prispevkov ali

·         izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka,

morajo v primeru, da je od uveljavitve tega zakona prišlo do

·         delitve dobička,

·         izplačil dela plač za poslovno uspešnost oziroma nagrad poslovodstvu v letu 2020

vrniti prejeta sredstva, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi.

Če so bile nagrade izplačane pred uveljavitvijo zakona to ne vpliva na pravice iz tega zakona.

 

Izplačil dela plač za poslovno uspešnost oziroma nagrad poslovodstvu ..«. Ali to pomeni izplačila plač za poslovno uspešnost VSEM zaposlenim ali samo poslovodstvu? (99. člen ZIUZEOP)

V 99. člen je navedeno, da delodajalec, ki je uveljavljal vse ponujene ukrepe po tem zakonu za blažitev delovanja podjetja, ne more izplačati dela plač za poslovno uspešnost in nagrad poslovodstvu v letu 2020.

O tem, ali gre v 99. členu ZIUZEOP za del plač za poslovno uspešnost vsem zaposlenim ali samo poslovodstvu, smo prosili tolmačenje ns MDDSZ.

 

Ali si lahko ukrep torej smiselno tolmačimo tudi tako, da ne smemo zaposlenim (vsem ali samo poslovodstvu) izplačevati stimulativnega (variabilnega) dela plač? Po drugi strani pa prav ta predlog zakona priporoča dodatke od 10 do 200% nekaterim kategorijam! (99. člen ZIUZEOP)

V 99. členu ZIUZEOP se opredeljujejo samo glede izplačila poslovne uspešnosti. Izplačilo stimulativnega (variabilnega) dela plače je drug izraz za delovno uspešnost posameznega zaposlenega in predstavlja tudi sestavino plače. Delovna uspešnost ni enaka poslovni uspešnosti po ZDR-1. 

OBRAČUN PLAČ

V mesecu marcu obračunamo plače tako, da tistim, ki so na čakanju zaradi višje sile (tistim, ki so z odlokom zaprti in ne smejo delati – gostilne … in staršem, ki varujejo otroke) obračunamo čakanje po 50% oz. 70 % min plače?

Nov zakon, ki je bil sprejet 11.04. 2020  posega na področje Zakona o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP), ki je bil objavljen v Ur. l. št 36 z dne 28.03. 2020. Izenačuje višino nadomestila za čakanje na delo z izostankom z dela zaradi višje sile. V členu 26 (1. odstavek) navaja, da ima delavec za obdobje od 13.3.2020 dalje v času začasnega čakanja na delo in v času, ko zaradi višje sile ne opravlja dela, pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga t.j. 80 % od osnove ki jo določa ZDR-1 in ne manj kot minimalna plača.

 

Ali v mesecu marcu obračunamo plače tistim ki so na čakanju zaradi nezmožnosti zagotavljanja dela – poslovni razlog – 80%? (33. člen ZIUZEOP)

V mesecu marcu obračunamo nadomestilo tistim, ki so na čakanju zaradi nezmožnosti zagotavljanja dela – poslovni razlog v višini 80 % od osnove. Za čas čakanja od 13.3.2020 dalje nadomestilo ne sme biti nižje od minimalne plače.

 

Ali v mesecu marcu tistim, ki delajo, obračunamo normalne plače – ne dodajamo 200 EUR izrednega dodatka?  (33. člen ZIUZEOP)

 

V mesecu marcu se tistim, ki delajo, obračuna plača glede na prisotnost in v skladu s pogodbo o zaposlitvi. Od 13. marca do 31. marca so delodajalci oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prav tako tudi krizni dodatek za marec izplačajo v sorazmerni višini za tiste delavce, ki so delali. Ta določba je stopila v veljavo z uveljavitvijo zakona, 11.4.2020 in bo torej veljala za nazaj od 13.3.2020. Delodajalci bodo za ta del kriznega dodatka lahko opravili poračun. 

 

Ali v mesecu marcu od države podjetja ne dobijo ničesar, razen so opravičeni plačila prispevkov za PIZ – 8,85% in to od 13.3.2020? (33. člen ZIUZEOP)

 

Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zavezanca (15.5%) in delodajalca (8,85 %) lahko delodajalec uveljavlja za delo opravljeno za marec (od 13.3. do 31.3.), v aprilu in maju. Prav tako lahko delodajalec uveljavi povračilo nadomestila prispevkov za čas čakanja na domu in zaradi odsotnosti z dela iz razloga višje sile za obdobje od 13.3.2020 dalje (ob izpolnjevanju zakonskih pogojev).

 

Na zavod oddamo vlogo v roku 8 dni od uveljavitve zakona – zato da je podjetje upravičeno do oprostitve plačila PIZ. (22. člen ZIUZEOP)

Vlogo na Zavod RS za zaposlovanje naj vložijo v primeru, ko ocenjujejo, da bodo zaradi poslovanja upravičeni do koriščenja ukrepov po tem zakonu (povračilo nadomestil za delavce na čakanju in zaradi višje sile), ter da ugotavljajo, da izpolnjujejo pogoje iz 22. člena zakona. Oprostitve se posebej ne uveljavljajo, ker jih daje sam zakon.


Delodajalec je s 1.4.2020 napotil delavca na čakanje iz poslovnega razloga ker nima dela, kdo krije nadomestilo na praznični dan 13.4. in 27.4.2020? Kako se obračuna praznik, 100 % in ga krije delodajalec ali 80 % in se obračuna nadomestilo?

Obračun nadomestila za praznik je odvisen od statusa zaposlenega in sicer:

  1. V primeru, ko je delavec na čakanju na delo po interventnem zakonu, odsoten z dela zaradi višje sile, uvedene karantene in  v tem času je tudi praznik: nadomestilo za praznik mu v tem primeru obračunamo prav tako v višini 80 % nadomestila. V primeru da delavec prekine čakanje na delo oz. odsotnost zaradi višje sile, da koristi letni dopust, je nadomestilo za letni dopust plačano 100 %.
  2. V primeru, ko delavec dela in je praznik na sicer delovni dan (ponedeljek, torek, sreda…), mu obračunamo 100 % nadomestilo za praznik.
  3. V primeru, ko delavec dela in dela tudi na praznik, mu obračunamo redno delo 100 %, pripada mu še dodatek za delo na praznik.

Kako obračunamo plačo v primeru karantene in ali lahko to vrednost uveljavljamo?

Karanteno obravnava Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP). Karanteno lahko odredi Ministrstvo za zdravje. Delavec, ki zaradi odrejene karantene ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga (80 %). Nadomestilo zaradi odrejene karantene se obračuna za dejansko mesečno oziroma tedensko obveznost, za praznične in druge dela proste dni, določene z zakonom.

Izplačana nadomestila plač delavcev, ki zaradi odrejene karantene ne morejo opravljati dela, Republika Slovenija povrne v celoti. Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače zaradi karantene z vlogo, ki jo vloži v elektronski ali pisni obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Vlogi za delavca, ki zaradi odrejene karantene ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, delodajalec priloži kopijo odločbe ministra, pristojnega za zdravje, in izjavo, iz katere izhaja, da za delavca ni mogoče organizirati dela na domu. Uveljavlja se celotno nadomestilo za karanteno s pripadajočimi prispevki delavca in prispevki delodajalca (BTO 2 znesek).


OBRAČUN PLAČE ZA APRIL

Tisti zaposleni, ki delajo, dobijo normalno plačo + dodatek 200 EUR neto (če neto nakazana plača – neto nakazilo brez prevoza in malice ni višje od 2.821 EUR?). Prispevka za PIZ - 8,85% delodajalec ne plača. Je to avtomatizem ali se mora oddati kakšna vloga? In ali to velja za plačo za april? Izplačano v maju?

Zaposleni, ki delajo v marcu (od 13.3. do 31.3.), v aprilu in maju in njihova februarska plača ne presega trikratnika minimalne plače, pridobijo pravico do kriznega dodatka. Trikratnik minimalne plače je bruto 940,58x3 = 2.821,74€. Vsi delavci, ki imajo BTO1 nižji ali enak znesku trikratnika, so upravičeni do kriznega dodatka.  Prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje bodo delodajalci še vedno obračunali v skladu z veljavnimi predpisi, ne bo pa jih potrebno plačati. O izplačanih plačah, za katere velja ukrep oprostitve plačila prispevkov, delodajalci, ki so plačniki davka, davčnemu organu ločeno poročajo v obračunu davčnega odtegljaja (REK-1). Torej, prispevek za PIZ zavezanca v višini 15,5 % delodajalec obračuna in odtegne in prispevek za PIZ delodajalca v višini 8,85 % se obračuna, plača pa ne. 

 

Tisti zaposleni, ki so na čakanju zaradi poslovnih razlogov ali višje sile – dobijo 80% nadomestila (plače celotnega bruto z vsemi dodatki brez nadur)? Oproščeno je plačilo vseh prispevkov 22,10 + 16,10?

Delavcu pripada nadomestilo plače v višini njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti – v konkretnem primeru 80 %. Mesečna plača delavca zajema osnovno plačo, vse dodatke in delovno uspešnost (tudi doplačilo do minimalne plače). Poslovna uspešnost se ne upošteva pri izračunu povprečne plače za nadomestila. Nadomestilo ne sme biti nižje od minimalne plače.

 

Torej delavcu nakažemo neto plačo, prispevke samo obračunamo in jih ne plačamo. Od države dobimo neto znesek, ki smo ga nakazali delavcu?

Delodajalec obračuna plačo oz. nadomestilo delavcu na čakanju na delo za cel mesec z nadomestilom 80 %, prav tako obračuna plačo oz. nadomestila tistemu, ki zaradi višje sile ostaja doma cel mesec v višini 80 %. Obračuna prispevke zavezanca, obračuna prispevke delodajalca. Odvede prispevke zavezanca in jih ne plača, prav tako ne plača prispevkov delodajalca. Izplača nadomestilo, zmanjšano za prispevke zavezanca, to je neto plačo in dohodnino v imenu delavca. Delodajalec je oproščen plačila prispevkov zavezanca in prispevkov delodajalca. Na ZRSZ uveljavlja izplačano nadomestilo zmanjšano za prispevke zavezanca, torej neto plačo in dohodnino v imenu delavca.

 

Kako je z dohodnino? Se ta državi vseeno plača?

Dohodnino delodajalec obračuna in plača za delavca, v njegovem imenu in za njegov račun. Na ZRSZ uveljavlja izplačano nadomestilo zmanjšano za prispevke zavezanca, torej neto plačo in dohodnino v imenu delavca.

IN ŠE NEKAJ VPRAŠANJ Z DRUGEGA PODROČJA …

Torej, če ima delavec bruto nadomestilo plače (z vsemi dodatki),  80% (čakanje) manj kot minimalno plačo je potem avtomatično bruto znesek 940,58 EUR in ne znesek, ki je pod minimalno plačo?  In potem od tega zneska 940 obračunani prispevki, dohodnina?

Delodajalec obračuna plačo delavcu glede na pogodbo o zaposlitvi in dejanski prisotnosti na delo. Obračuna mu tudi ustrezna nadomestila (letni dopust, bolniško odsotnost, čakanje, višja sila – varstvo otrok….). Obračunati je potrebno tudi dodatke, za primer dela v manj ugodnem delovnem času, prav tako dodatek za delovno dobo.

 

Delodajalec primerja vrednost rednega dela in nadomestil z višino minimalne plače.

Pri obračunu bolniške uporablja sorazmerni del minimalne plače in sicer:

(940,58/fond ur marec 176* ure bolniškega staleža*% nadomestila bolniške) na primer

940,58/176*64*0,8 = 273,62 € = znesek obračunane bolniške ne sme biti nižji od 272,62 €.

 

Pri nadomestilu za čakanje oz. nadomestilu za višjo silo, ki se izplača v višini 80 % osnove pa interventni zakon pravi, da obračun ne sem biti manjši od minimalne plače, kar pomeni kar za obračun pomeni:

(940,58/fond ur marec 176*ure čakanja ali višja sila)

(940,58/176*96)= 513,04 € = znesek obračunanega nadomestila za čakanje 96 ur v povezavi z minimalno plačo. V primeru, ko je obračunano nadomestilo nižje od 513,04€ v konkretnem primeru je potrebno doplačilo do minimalne plače.

 

Iz obračunane plače (nadomestila za čakanje oz. višjo silo v višini 80 %) in obračunanih dodatkih, je potrebno dodatke izločiti iz vsote, ki se primerja z višino minimalne plače. V primeru, kot je ta vrednost nižja od 940,58 €, je delavec upravičen do doplačila do višine minimalne plače. Vrednosti 940,58 € nato prištejemo še vse obračunane dodatke, ki smo jih prej izločili. Dobimo novo vrednost, ki je osnova za obračun prispevkov zavezanca in prav tako tudi delodajalca, ki pa ne sme biti nižja od najnižje osnove za obračun prispevkov za socialno varnost od 01.03. 2020 dalje, ki za zaposlene predstavlja znesek 1.017,23 €.

 

200 EUR neto dodatka dobijo vsi zaposleni (ki nimajo plače višje od 2.821,74 EUR) ki delajo ne glede na branžo ali da so preveč obremenjeni… - in ta strošek je strošek delodajalca?

Po 1. odstavku 33 člena IUZEOP so delodajalci oproščeni plačila prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zavezanca in delodajalca. Zaradi te oprostitve delodajalec izplača krizni dodatek, ki ga opredeljuje 2. odstavek 33. člena. Mesečni krizni dodatek v višini 200 eurov je za tiste zaposlene v podjetjih v zasebnem sektorju, ki delajo, ne glede na dejavnost (izvzet je samo tisti čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnika minimalne plače).   Krizni dodatek pripada pri plači za marec (od 13.3. do 31.3.), za april in pri plači za maj 2020. Krizni dodatek je strošek delodajalca, ker pa je oproščen plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zavezanca in delodajalca, se stroški dela zaradi kriznega dodatka ne bi smeli povečati. Neposredni in posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije in občinskih proračunov ter finančne in zavarovalniške dejavnosti, ki spadajo v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, niso upravičeni do oprostitve prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zavezanca in delodajalca, prav tako tudi ne do kriznega dodatka.

 

Izvršbe na plačo se ne smejo izvajati – razen preživnine?

V izvršilnih postopkih, ki tečejo po ZIZ, se z dnem uveljavitve tega zakona odloži izvrševanje sklepov o izvršbi. V postopkih davčne izvršbe, ki tečejo po ZDav-P-2, se z nem uveljavitve tega zakona zadrži izvrševanje sklepov o izvršbi. NE odloži se samo izvršba, ki se nanaša na terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal. 


VLAGANJE VLOG




DRUGA DELOVNOPRAVNA VPRAŠANJA IN ODGOVORI


Kdo plača karanteno oz. izolacijo delavca in kako je z ostalimi nadomestili za bolniško odsotnost?

Odsotnost z dela ZDRAVE osebe

Za osebe, ki prihajajo iz območij, kjer se pojavlja novi koronavirus, in so zdrave in se lahko prosto gibljejo (niso v karanteni), niso potrebni posebni ukrepi. Te osebe so lahko normalno vključene v delovni kolektiv in ne potrebujejo domače samoizolacije oziroma se lahko prosto gibajo. Te osebe nimajo pravice do začasne zadržanosti od dela zaradi zdravstvenih razlogov (bolniškega staleža). Morebitno odsotnost z dela taka oseba ureja z delodajalcem skladno z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1). Če gre za odsotnost iz razlogov na strani delodajalca (navodilo delodajalca zdravi osebi), je delavec upravičen do nadomestila v breme delodajalca v polni višini plače.

V primeru karantene, ki jo z odločbo odredi zdravi osebi minister za zdravje na predlog NIJZ, gre za osebe, ki so bile v tesnem kontaktu z okuženimi in se obravnavajo kot visoko rizične npr. družinski člani, ki živijo v skupnem gospodinjstvu ali druge osebe po presoji epidemiologa. V teh primerih je delavec upravičen do odsotnosti z dela in do nadomestila plače v višini kot jo določa Zakon o interventnnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače. Delodajalec pa bo lahko uveljavil delno povračilo v skladu s tem zakonom.

Odsotnost z dela ZBOLELE oziroma OKUŽENE osebe

V primeru izolacije, ki jo zboleli osebi odredi lečeči zdravnik, imajo zavarovanci pravico do začasne zadržanosti od dela in nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela od 1. dne dalje v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v višini 90% od osnove. Bolniški list taki osebi izda osebni zdravnik, pri čemer se kot razlog določi »izolacija«. Izolacija se lahko izvaja v bolnišnici ali doma.

V ostalih primerih bolezni, ko ne gre za izolacijo, imajo zavarovanci na podlagi ugotovitve osebnega zdravnika oziroma imenovanega zdravnika ZZZS ali zdravstvene komisije ZZZS pravico do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela zaradi zdravstvenih razlogov v breme delodajalca ali Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Nadomestilo plače pripada zavarovancem v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije od 1. delovnega dne zadržanosti od dela zaradi presaditve živega tkiva in organov v korist druge osebe, posledic dajanja krvi, nege ožjega družinskega člana, spremstva, ki ga odredi osebni zdravnik, zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, nastale pri izvajanju aktivnosti iz 18. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. V vseh drugih primerih začasne nezmožnosti za delo se nadomestilo plače izplača v breme delodajalca do 31. delovnega dne zadržanosti od dela, v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja pa od 31. delovnega dne zadržanosti od dela dalje.

Izjeme od tega pravila so določene v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1), in sicer:

- delodajalec izplačuje nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih začasne nezmožnosti delavca zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, in sicer do 30 delovnih dni posamezne odsotnosti z dela, vendar največ za 120 delovnih dni v koledarskem letu. V času daljše odsotnosti od dela izplača delodajalec nadomestilo plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja;

- v primeru tako imenovanega recidiva, to je v primeru, da gre za dve ali več zaporednih odsotnosti z dela zaradi iste bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom do 30 delovnih dni, pa traja v posameznem primeru prekinitev med eno in drugo odsotnostjo manj kot 10 delovnih dni, gre nadaljnje nadomestilo plače od prekinitve dalje v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja;

- nadomestilo plače se v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, pod enakimi pogoji kot za delavca, od 121. koledarskega dneva dalje izplača tudi v primerih nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom ter v primeru recidiva, če gre za nezmožnost za delo samostojnega zavezanca.

Več informacij: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije https://zavarovanec.zzzs.si/wps/portal/portali/azos/bolniska_ods/bolniska_uprav/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8ziTQxdPd2N_Q083T09jA08nXwtQgJDnA0MvA31C7IdFQGe4RhS/  in Nacionalni inštitut za javno zdravje https://www.nijz.si/

Vir: https://www.gov.si/novice/2020-03-13-pravice-in-obveznosti-iz-delovnega-razmerja-v-casu-posebnih-okoliscin/

Katere ukrepe, povezane s potrebnimi prilagoditvami organizacije dela, lahko delodajalci v tem trenutku sprejmejo z namenom preprečitve morebitnega širjenja virusa SARS-CoV-2 med zaposlenimi?

Poleg uvedbe dodatnih higienskih in zaščitnih ukrepov, ima delodajalec kar nekaj možnosti, kako omejiti koncentracijo večjega števila delavcev na enem mestu in s tem preprečiti širjenje okužbe znotraj organizacije.

Delavcem, pri katerih narava dela to omogoča, se priporoča odreditev dela od doma v izrednih razmerah. Pri tem ni potrebno spreminjati pogodbe o zaposlitvi, saj gre za izredni ukrep po 169. členu Zakona o delovnih razmerjih, ki omogoča enostransko odredbo delodajalca s spremembe kraja ali vrste dela zaradi naravnih ali drugih nesreč, kamor se šteje tudi razglasitev epidemije.

Delodajalec, ki ima uveden neenakomerno razporejen delovni čas, lahko delavcem odredi koriščenje (kompenzacijo) viška delovnih ur s prostimi dnevi ali pa z ustreznim aktom primerno prerazporedi delovni čas v okviru letnega plana delovnega časa.

V kolikor so motnje v delovnem procesu prevelike in jih ni možno rešiti z ustrezno reorganizacijo dela, se delavcem, ki jim delodajalec ne more zagotoviti dela, lahko odredi čakanje na delo doma.  Gre za ukrep zagotovitve nadaljevanja zaposlitve. V tem primeru delavci prejmejo nadomestilo v višini 80 % osnove, ki jo predstavlja plača prjšnjih treh mesecev. Čakanje na delo doma je potrebno odrediti pisno (lahko tudi po elektronsko pošti) in lahko traja največ šestih mesecev. V času čakanja na delo ima  delavec dolžnost, da se odzove na poziv delodajalca nazaj na delo.

Delodajalec lahko s spremembo plana letne izrabe delovnega časa opredeli  v kritičnem obdobju npr. kolektivni dopust za vse zaposlene. Trajanje tega naj ne presega dveh tednov, kolikor je delavčevo zakonsko obvezno koriščenje v tekočem letu.  Nadomestilo za letni dopust je 100% od osnove in v celoti v breme delodajalca. Po njegovem izteku mora delodajalec uporabiti druge ukrepe.


Kako naj ukrepajo delodajalci, ki zaposlujejo starše otrok, ki zaradi zaprtja šol in vrtcev ostajajo doma?

Do sprejetja interventne zakonodaje žal tukaj ni veliko možnosti oz. obstajajo pretežno iste rešitve kot tudi sicer.

Če otrok ni bolan, po tolmačenju ZZZS staršu ne pripada nadomestilo plače zaradi nege otroka. Skrb za otroka, ki ne more v šolo ali vrtec zaradi zaprtja, se ne priznava kot izolacija, saj le-to odredi zdravnik oboleli osebi, in tudi ne karantena, saj le-to odredi minister za zdravje osebi, ki je bila v tesnejšem stiku z obolelim.

Zato se morata delodajalec in delavec dogovoriti, kako se bo ta odsotnost upoštevala, tudi glede na možnosti, ki jih omogoča delovni proces.

Pri delavcih, kjer je to možno, priporočamo, da se uredi delo od doma.

Kjer še obstajajo kakšne rezerve v delovnih urah, se lahko dogovori tudi koriščenje presežka ur oz. ustrezna prerazporeditev delovnega časa.

Koriščenje letnega dopusta, tako plačanega kot tudi neplačanega, delodajalec sam ne more odrediti, lahko pa se ta možnost dogovori v soglasju z delavcem.

Zakon o delovnih razmerjih ureja tudi nadomestilo plače v primeru, ko delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile. Za višjo silo gre, kadar gre za zunanji vzrok, dogodek pa je nepričakovan, neizogiben in neodvrnljiv. Pojav epidemije koronovirusa po našem prepričanju to zagotovo je. V primeru višje sile si delodajalec in delavec tveganje delita tako, da je delavec upravičen do nadomestila osnove v višini polovice plače, vendar ne manj kot 70 % minimalne plače.

Vse te rešitve so bolj ali manj začasne narave, zato upamo, da bo vlada čim prej sprejela interventne ukrepe, ki bodo dali jasne smernice in olajšali skrb za otroke v času zaprtja šol in vrtcev.

Odgovor je pripravila Urška Sojč, Pravna služba GZS, na podlagi dne 13.3.2020 znanih informacij ter predpisov, veljavnih na dan 13.3.2020.

Kdo krije odsotnost z dela zaradi nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami?

V primeru ukrepa začasne prepovedi in omejitve javnega prevoza potnikov, ko se ustavlja javni promet, delavec pa zaradi takšnega ukrepa ne more opravljati dela, je ob upoštevanju vseh okoliščin, ki vplivajo na to, da delavec ne more priti na kraj opravljanja dela, tudi možno govoriti o nastanku višje sile.

Prav tako je nastanek višje sile zaradi zaprtja mej s sosednjimi državami lahko razlog za upravičeno odsotnost z dela delavca.

V vsaki posamični konkretni situaciji pa je treba presojati prisotnost vseh elementov višje sile  Pri presoji le-teh pa je v okviru elementa neizogibnosti in neodvrnljivosti dogodka treba med drugim presoditi in upoštevati ali gre za objektivno nemožnost prihoda na delo na strani delavca, možnost zagotovitve dela na domu ali na drug ustrezen način, možnost zagotovitve drugačnega načina prevoza itn.

Delavec naj v primeru nemožnosti prihoda na delo delodajalca obvesti o vseh relevantnih okoliščinah odsotnosti.

Če delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile, si delodajalec in delavec tveganje delita, saj je breme nadomestila nižje kot v drugih primerih, in sicer znaša nadomestilo 50 % plače oziroma najmanj 70 % minimalne plače (šesti odstavek 137. člena ZDR-1). To nadomestilo je v času interventne zakonodaje 80%  od osnove in se zanj lahko uveljavlja povračilo po interventni zakonodaji.


Kakšen je postopek, kako dam delavce na čakanje? Ali invalidi in delavci na bolniški štejejo v kvoto 50 %?

Delavce na čakanju obravnava ZDR-1 kot legitimen ukrep, ko gre za začasno nezmožnost delodajalca za zagotavljanje dela in lahko delavca po 138. členu ZDR pošlje domov za obdobje najdalj 6 mesecev.  Delodajalec lahko z namenom ohranitve zaposlitve pisno napoti delavca na čakanje na delo doma. Pisna napotitev se lahko pošlje delavcu tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga ima pri svojem delodajalcu.  Posebna obličnost ni predpisana, mora pa biti jasna pisna odreditev časa in dejstva, da od določenega dne čaka na delo doma. Delavec je dolžan, da se odzove na poziv delodajalca za prihod na delo. Napotitev na čakanje je lahko istočasno za več delavcev; vsak delavec pa mora biti napoten individualno. Delavcu, ki je na bolniški, ne morete odrediti čakanja, dokler se ne vrne na delo. Delavec, ki je v odpovednem roku, ne more biti istočasno tudi na čakanju na delo.

V času odrejenega čakanja na delo ima delavec pravico do nadomestila plače v višini 80% delavčeve povprečne mesečne plače v prejšnjih treh mesecih za polni delovni čas in povračilo za malico, ne pripada pa mu prevoz na delo. V času interventne zakonodaje se lahko čakanje na delo v celoti uveljavlja v obliki povračila preko Zavoda za zaposlovanje.


Kateri so možni ukrepi – vrste odsotnosti delavca v primeru nevarnosti okužbe z virusom, kot so letni dopust in čakanje na delo, karantena in izolacija?

Delodajalec lahko s spremembo plana letne izrabe delovnega časa opredeli  v kritičnem obdobju npr. kolektivni dopust za vse zaposlene. Trajanje tega naj ne presega dveh tednov, kolikor je delavčevo zakonsko obvezno koriščenje v tekočem letu.  Nadomestilo za LD je 100% od osnove in v celoti v breme delodajalca. Po njegovem izteku mora delodajalec uporabiti druge ukrepe.

Delodajalec lahko tudi.  delavca po lastnem preudarku pošlje domov za določen čas in je ta upravičen do 100% nadomestila plače. Ne prejme povračila za malico za prevoza na delo in z dela; na razpolago mora biti na vpoklic.

Če je delavcu odrejen bolniški status, velja, da delodajalec krije stroške bolniškega statusa delavca, potrjenega z bolniškim listom, do 30 dni,  v višini 80% od osnove. Presežek tega gre v breme ZZZS v višini 90% in kriterijih zavoda. 

Lečeči zdravnik lahko odredi tudi izolacijo. V takem primeru ima delavec pravico do nadomestila v breme zavoda v višini 90% osnove na podlagi 31. člena ZZVVZ. Podlaga za tako nadomestilo je diagnoza na bolniškem listu. Izolacija se zvaja lahko v bolnici ali doma, vendar po odreditvi zdravnika. - Te vrste izolacije, medicinsko indicirane, delodajalec ne more odrediti.

Karanteno odredi z odločbo minister za zdravje, na predlog NIJZ. Karantene te vrste ne more odrediti delodajalec. Odostnost v času karantene naj bi bila v breme delodajalca, vendar je v postopku sprejem interventnega zakona, ki bo za take primere predpisal nadomestilo v breme države do 80%.

Kot čakanje na delo ZDR-1 obravnava kot legitimen ukrep, ko gre za začasno nezmožnost delodajalca za zagotavljanje dela in lahko delavca po 138. členu ZDR pošlje z namenom ohranitve zaposlitve. Pisna napotitev se lahko pošlje delavcu tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga ima pri svojem delodajalcu.  V času odrejenega čakanja na delo ima delavec pravico do nadomestila plače v višini 80% delavčeve povprečne mesečne plače v prejšnjih treh mesecih za polni delovni čas. Delavec je dolžan, da se odzove na poziv delodajalca za prihod na delo kot izhaja iz pisne napotitve. Če se tako stanje nadaljuje, nastanejo lahko pogoji za odpoved iz poslovnega razloga.

Interventni zakon bo opredelil možnost sofinansiranja nadomestila za čas čakanja na delo do 40% in največ do zgornjega zneska veljavnega nadomestila za primer brezposelnosti.

Odgovor je pripravila Metka Penko Natlačen, Pravna služba GZS, na podlagi dne 15.3.2020 znanih informacij ter predpisov, veljavnih na dan 15.3.2020.

Smo prevozno podjetje, ki se ukvarja s prevozom nevarnega tovora. Prevoze izvajamo na relaciji Slovenija-Italija. Vsem zaposlenim smo nabavili in izročilo dodatna zaščitna sredstva kot jih priporoča stroka. Kljub temu je eden od delavcev odklonil odhod na naročeno pot v Italijo. Ali lahko tako vožnjo od njega zahtevamo in ali mu lahko vročimo izredno odpoved?

 Velja, da mora delodajalec zagotavljati varne in zdrave delovne razmere za zaposlene. Če delavcu te niso zagotovljene, lahko delo odkloni brez posledic za izgubo delovnega mesta in zaposlitve.

Delavec lahko odkloni delo:  

·  v primeru, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje ali zdravje, ker niso bili izvedeni predpisani varnostni ukrep. (določa Zakon o varnosti in zdravju pri delu – ZVZD-1)

·  če ni bil predhodno seznanjen z vsemi nevarnostmi pri delu in varnostnimi ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu (določa Zakon o varnosti in zdravju pri delu – ZVZD-1).

·  v primeru odreditve nadurnega dela, ki presega 170 ur na leto, pa za to ne da pisnega soglasja. (določa ZDR-1).

·  v primeru napotitve v tujino, če obstajajo opravičeni razlogi (določa ZDR-1), kot so:

  • nosečnost,
  • varstvo otroka, ki še ni dopolnil sedem let starosti,
  • vzgoja in varstvo otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti, če delavec živi sam z otrokom in skrbi za njegovo vzgojo in varstvo,
  • invalidnost,
  • zdravstveni razlogi,
  • drugi razlogi, določeni s pogodbo o zaposlitvi oziroma s  kolektivno pogodbo ki zavezuje delodajalca ali aktom delodajalca.

Izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi mora delodajalec podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved iz razlogov, ki jih taksativno našteva 110. člen ZDR-1. Dokazno breme, da ti razlogi obstajajo in da je bilo delovno razmerje odpovedati, so na delodajalcu.

Odgovor je pripravila Metka Penko Natlačen, Pravna služba GZS, na podlagi dne 15.3.2020 znanih informacij ter predpisov, veljavnih na dan 15.3.2020.

 

 

Ali lahko delavcu zaradi pomanjkanja dela v času koronavirusa odredim koriščenje rednega plačanega dopusta v zakonsko opredeljenih okvirih?

V zvezi s koriščenjem letnega dopusta vam kot delodajalcu odsvetujemo, da bi delavcem enostransko odredili koriščenje celotnega letnega dopusta za tekoče koledarsko leto, pa tudi ne za preteklo koledarsko leto. Izraba letnega dopusta je namreč stvar dogovora med delavcem in delodajalcem in je delavčeva pravica po ratificirani Konvenciji MOD št.132 o plačanem letnem dopustu, ki naj zagotovi regeneracijo njegovih psihofizičnih sposobnosti. Delodajalec ima možnost, da preko plana izrabe letnega dopusta od delavcev zahteva planiranje in izrabo letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. V njem je smiselno poudariti obvezo delavca za koriščenje vsaj dveh delovnih tednov v tekočem letu, saj po zakonu je letni dopust mogoče izrabiti v več delih, s tem, da mora en del trajati najmanj dva tedna, katerih koriščenje je dolžan omogočiti delodajalec. Delodajalec lahko zahteva od delavca, da planira izrabo najmanj dveh tednov letnega dopusta za tekoče koledarsko leto.  Preostanek letnega dopusta delavec koristi v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta.  - 

Delodajalec je dolžan delavce najkasneje do 31. marca pisno obvestiti o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto.  S planom izrabe sklada letnega delovnega časa lahko delodajalec tudi predvidi izrabo dela dopusta za vse zaposlene v obliki kolektivnega dopusta.

Če pa ima delavec še neizkoriščeni preostanek letnega dopusta za preteklo koledarsko leto, lahko delodajalec pozove na izrabo.


Kako je z delom na domu v izrednih okoliščinah? Ga lahko odredim enostransko? Ga lahko odredim skupini delavcev?

Delodajalec na podlagi 169. člena ZDR-1 zaradi izjemnih okoliščin  opredeli nalogo delavca, da opravlja drugo delo ali isto delo na drugem kraju. S pisno odredbo o delu na domu opredeli bistvene okoliščine odreditve, kot so: razlog, delovna sredstva, ki jih bo zagotovil delodajalec, dosegljivost delavca, zlasti pa napotke glede varnega in zdravega dela od doma. Čeprav tega zakon ne zahteva, je primerno, da delodajalec tudi v tem primeru, kot v primeru opravljanja dela na domu po pogodbi o zaposlitvi,  obvesti Inšpektorat za delo.

Odredba se lahko nanaša na posameznega delavca ali na skupino delavcev, pri čemer mora delodajalec zagotoviti varstvo osebnih podatkov.

Obveznost lahko traja le začasno, dokler trajajo take okoliščine oziroma dokler so podani pogoji po 169. členu ZDR-1 in je sprememba vrste in/ali kraja opravljanja dela nujna in potrebna.

Po ZVZD-1 je delodajalec dolžan zagotavljati varne in zdrave razmere za delo ne glede na delo in kraj, kjer delavec opravlja delo.

Zakonodaja podrobnejših opredelitev ravnanja v tovrstnih primerih ne vsebuje, predlagamo pa, da se delodajalci pri odreditvi dela na domu v izrednih razmerah z vidika varstva pravic in obveznosti obeh strank v delovnem razmerju opredelijo do določenih tem, ki jih navajamo v nadaljevanju.

Vzorec pisne odreditve dela na domu v izrednih razmerah je priložen tej rubriki.

Odgovor je pripravila Metka Penko Natlačen, Pravna služba GZS, na podlagi dne 15.3.2020 znanih informacij ter predpisov, veljavnih na dan 15.3.2020.

Kako se obravnava odsotnost z dela, ko delavec zaradi zaprtja mej s sosednjimi državami ne mora prihajati na delo (npr. dnevni migranti s sosednjih držav)?

V primeru ukrepa zaprtja mej s sosednjimi državami, ko delavec zaradi takšnega ukrepa ne more opravljati dela, je ob upoštevanju vseh okoliščin, možno govoriti o nastanku višje sile. V vsaki posamični konkretni situaciji pa je treba presojati prisotnost vseh elementov višje sile. Pri presoji le-teh pa je v okviru elementa neizogibnosti in neodvrnljivosti dogodka treba med drugim presoditi in upoštevati ali gre za objektivno nemožnost prihoda na delo na strani delavca, možnost zagotovitve dela na domu ali na drug ustrezen način, možnost zagotovitve drugačnega načina prevoza itn. Delavec naj v primeru nemožnosti prihoda na delo delodajalca obvesti o vseh relevantnih okoliščinah odsotnosti. Če delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile, si delodajalec in delavec tveganje delita, saj je breme nadomestila nižje kot v drugih primerih, in sicer znaša nadomestilo 50 % plače oziroma najmanj 70 % minimalne plače (šesti odstavek 137. člena ZDR-1).

Kakšno naj bo postopanje komunalnih podjetij, ki so zaradi preventive, da zmanjšajo ekipe oz. da delavce čimbolj osamijo, nekatere delavce poslali domov. Ali se jim obračuna 100 % nadomestilo, 80 % kot poslovni razlog koronavirus, ali 50 % - višja sila - ukrepi države ta preprečitev širitve koronavirusa?

Višina nadomestila je odvisna od tega,  za kakšno vrsto odsotnosti delavca gre.

·         pri odreditvi dela od doma v izrednih razmerah po 169.členu ZDR-1 delavcu pripada 100-odstotno nadomestilo in povračilo za malico;

·         pri odreditvi čakanja na delo po 137. členu ZDR-1 zaradi preprečitve nastanka presežkov delavcev, delavcu pripada 80 % nadomestilo plače; delodajalec bo v primeru, da ima 30% takih delavcev, uveljavljal 40-odstotno sofinansiranje preko Zavoda za zaposlovanje, pod pogoji iz interventnega zakona;

·         ko gre za višjo silo, kamor štejemo odsotnost staršev zaradi varstva otrok v primeru zaprtja šol, ukrepi države zaradi katerih se ne more izvajati poslovanja podjetja, zaprtje meje, odlok o ukinitvi javnega prevoza,  pripada 50 % nadomestilo. Trenutno za tak primer ni predvideno sofinansiranje države.

Daljše časovno trajanje teh ukrepov zaradi upada prihodkov podjetja žal generira odpovedi iz poslovnih razlogov. Delavcu  pripada odpovedni rok po 94.členu ZDR-1 in odpravnina po 108.členu ZDR. Na naši spletni strani najdete podrobnejše usmeritve za izvajanje teh ukrepov in obrazca za odreditev dela na domu ter čakanja na delo.

Odgovor je pripravila Metka Penko Natlačen, Pravna služba GZS, na podlagi dne 19.3.2020 znanih informacij ter predpisov, veljavnih na dan 19.3.2020.

Kako ravnati, ko se delavec ob odreditvi dela od doma ne ravna po navodilih, ki ste mu jih dali ob odreditvi in tudi ne poroča o svojem delu?

Menimo, da je upoštevanje navodil delodajalca eno temeljnih dolžnosti delavca.

Delavčeve temeljne obveznosti  po pogodbi o zaposlitvi so:

·         34. člen  ZDR-1 (upoštevanje delodajalčevih navodil) - Delavec mora upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja.

·         35. člen ZDR- 1 (spoštovanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu) - Delavec mora spoštovati in izvajati predpise in ukrepe o varnosti in zdravju pri delu ter pazljivo opravljati delo, da zavaruje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb.

·         36. člen ZDR-1 (obveznost obveščanja) - Delavec mora obveščati delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti, in o vseh spremembah podatkov, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja - Delavec mora obveščati delodajalca o vsaki grozeči nevarnosti za življenje, zdravje ali nastanek materialne škode, ki jo zazna pri delu.

·         37. člen ZDR-1 (prepoved škodljivega ravnanja) - Delavec se je dolžan vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu, materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca.

Delavec je pri odreditvi  opravljanju dela od doma v delovnem razmerju in vse te njegove obveznosti enako veljajo kot da delo opravlja na običajnem kraju.

V primeru, da tega ne upošteva, gre za kršitev dolžnosti iz delovnega razmerja. Po presoji  mu lahko izdate opozorilo pred odpovedjo iz krivdnega razloga. Nadaljevanje tega postopka pomeni lahko odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga po pravilih ZDR-1. Predvidevamo, da v danih okoliščinah izvedba disciplinskega postopka nebi bila učinkovita ne smotrna, saj imate druge prednostne naloge v zvezi z ohranjanjem eksistence podjetja, disciplinski postopek pa zahteva daljšo proceduro.

Kako lahko delajo privatne ambulante medicine športa in dela, ki opravljajo preventivne in obdobne zdravstvene preglede delavcev? Vprašanje je pomembno z vidika, ker brez zdravstvenega pregleda delavec ne sme delati oz. se novega delavca ne sme zaposliti.

Odlok ne posega v razmerja med podjetji in glede na to, da na preventivne in obdobne zdravstvene preglede delavca napoti delodajalec, lahko ambulante medicine športa in dela izvedejo preglede. Vendar morajo pri tem upoštevati vsa priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter vsi ukrepi in drugi odloki za zajezitev in obvladovanje epidemije COVID-19.

Glede na ukrep vlade, da se ukinejo javni prevozi, nas zanima, kako komunicirati z delavci, ki so nas obvestili, da zaradi ukinitve javnega prevoza ne morejo prihajati na delo. Ali imamo kot delodajalec kakršnekoli obveznosti s tem v zvezi? Ali lahko to pomeni razlog za spremembo/odpoved pogodbe o zaposlitvi?

Izhajamo iz definicije delovnega razmerja, ki je razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca.  Obveznost delodajalca je, da zagotavlja delo, ki je predmet pogodbe o zaposlitvi, zagotavlja delavcu ustrezno plačilo skladno z zakonom in kolektivno pogodbo, zagotavlja varne delovne razmere in druge z ZDR-1 predpisane pogoje za opravljanje dela.

Delavec je dolžan opravljati delo. Delavec mora vestno opravljati delo na delovnem mestu oziroma v okviru vrste dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu.  Upoštevati mora  zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja ter spoštovati in izvajati predpise in ukrepe o varnosti in zdravju pri delu ter pazljivo opravljati delo, da zavaruje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb.

Delodajalec je ne le dolžan zagotavljati delo in plačilo, ampak tudi zagotavljati izvajanje dela. Sem šteje, da je dolžan nositi stroške povračila stroškov prevoza na delo in z dela delavca, skratka mu omogočiti, da pride na delo in odide.

Menimo, da je delodajalec dolžan organizirati prevoz na delo za zaposlene, ki se ne morejo več posluževati javnega prevoza ali pokriti stroškov njihovega prihoda na delo z lastnimi avtomobili v višini, kot določa KP, ki zavezuje delodajalca. Če tega ni mogoče zagotoviti, od delavcev ne more zahtevati, da pridejo na delo.

S spremembo pogodbe o zaposlitvi se delavec ne more odreči povračilu stroškov za prihod in odhod na delo, saj bi to pomenilo njegovo prikrajšanje z vidika delovnopravnega upravičenja. Nemožnost prihoda na delo ne pomeni razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ni delavčeva krivda, da mu je prevoz onemogočen.

Zakon opredeljuje tako situacijo kot višjo silo.


Sprašujemo glede odsotnosti z dela zdravih oseb (delavcev) – tujcev, ki so dnevni migranti in na delo k nam prihajajo sosednjih držav. Prosimo za pojasnilo, ali smo v teh primerih (ko se zapre meja in je našim delavcem preprečen dostop do delovnega mesta - gre pa za proizvodne delavce, ki ne morejo delati od doma), prepuščeni sami sebi?

V  primeru ukrepa začasne prepovedi in omejitve javnega prevoza potnikov, ko se ustavlja javni promet, delavec pa zaradi takšnega ukrepa ne more opravljati dela, je ob upoštevanju vseh okoliščin, ki vplivajo na to, da delavec ne more priti na kraj opravljanja dela, po tolmačenju MDDSZ možno govoriti o nastanku višje sile. Prav tako je nastanek višje sile zaradi zaprtja mej s sosednjimi državami lahko razlog za upravičeno odsotnost z dela delavca.

V vsaki posamični konkretni situaciji pa je treba presojati prisotnost vseh elementov višje sile. Pri presoji le-teh pa je v okviru elementa neizogibnosti in neodvrnljivosti dogodka treba med drugim presoditi in upoštevati ali gre za objektivno nemožnost prihoda na delo na strani delavca, možnost zagotovitve dela na domu ali na drug ustrezen način, možnost zagotovitve drugačnega načina prevoza itn. Delavec naj v primeru nemožnosti prihoda na delo delodajalca obvesti o vseh relevantnih okoliščinah odsotnosti.

Če delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile, si delodajalec in delavec tveganje delita, saj je breme nadomestila nižje kot v drugih primerih, in sicer znaša nadomestilo 50% plače oziroma najmanj 70% minimalne plače (šesti odstavek 137. člena ZDR-1).

Odgovor je pripravila Metka Penko Natlačen, Pravna služba GZS, na podlagi dne 19.3.2020 znanih informacij ter predpisov, veljavnih na dan 19.3.2020.

Z naše strani je vprašanje glede povračila stroškov prevoza ob ukinjenem javnem prevozu. Ali je treba od 16.3. obračunati kilometrino ali v teh razmerah lahko ostanemo pri dosedanjih obračunih - karta javnega prevoza?

Sprašujete nas o povračilu stroškov za prevoz na delo delavcem zaradi ukinitve javnega prevoza.

V kolektivni pogodbi za kmetijstvo in živilsko dejavnost je v tarifni prilogi navedeno, da je delodajalec dolžan povrniti 80% cene javnega prevoza, v primeru če možnosti javnega prevoza ni, pripada delavcu povračilo stroškov prevoza v višini 0,16 € za vsak poln kilometer med prebivališčem in mestom opravljanja dela.

Ker je do ukinitve javnega prevoza prišlo sredi meseca (16.03. 2020) je delavec upravičen tako do povračila stroškov za nabavo mesečne vozovnice v višini 80 %, kot tudi do povračila stroškov v obliki znižane kilometrine 0,16 € od 16.03. 2020 dalje (dokler ne bo javni prevoz ponovno vzpostavljen) za vsak poln kilometer med prebivališčem in mestom opravljanja dela za vse dni, ko je tako prihajal na delo.

Odgovor je pripravila Cvetka Furlan, Pravna služba GZS, na podlagi dne 19.3.2020 znanih informacij ter predpisov, veljavnih na dan 19.3.2020.

Delavec zaradi karantene, odrejene z odločbo ministra za zdravje, ne bo mogel opravljati dela. Tudi v tem primeru bo upravičen do nadomestila v višini 80 % osnove za nadomestilo plače. Breme nadomestila za čas odrejene karantene v celoti nosi Republika Slovenija. Ali to pomeni, da se za veljavni akt za ugotovitev karantene šteje tudi potrdilo iz tuje države (npr. Hrvaške) in tretje države (npr. Srbije)?

V primeru ukrepa zaprtja mej s sosednjimi državami, delavec pa zaradi takšnega ukrepa ne more opravljati dela, je ob upoštevanju vseh okoliščin, ki vplivajo na to, da delavec ne more priti na kraj opravljanja dela možno govoriti o nastanku višje sile. V vsaki posamični konkretni situaciji pa je treba presojati prisotnost vseh elementov višje sile. Pri presoji le-teh pa je v okviru elementa neizogibnosti in neodvrnljivosti dogodka treba med drugim presoditi in upoštevati ali gre za objektivno nemožnost prihoda na delo na strani delavca, možnost zagotovitve dela na domu ali na drug ustrezen način, možnost zagotovitve drugačnega načina prevoza itn. Delavec naj v primeru nemožnosti prihoda na delo delodajalca obvesti o vseh relevantnih okoliščinah odsotnosti. Če delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile, si delodajalec in delavec tveganje delita, saj je breme nadomestila nižje kot v drugih primerih, in sicer znaša nadomestilo 50% plače oziroma najmanj 70% minimalne plače (šesti odstavek 137. člena ZDR-1). To se ne smatra za odreditev karantene delavci, ampak za državni ukrep zaprtja mej.

V primeru, da ima delavec odrejeno karanteno v tuji državi pa v zvezi s tem, ali se za veljavni akt za ugotovitev karantene šteje tudi potrdilo iz tuje države(npr. Hrvaške) za potrebe uveljavljanja nadomestila iz proračuna po interventnem zakonu, še skušamo priti do odgovora.  Priporočamo vam, da spremljate spletno stran GZS, zavihek Koronavirus, kjer sproti objavljamo relevantne informacije: https://www.gzs.si/koronavirus

Odgovor je pripravila Metka Penko Natlačen, Pravna služba GZS, na podlagi dne 19.3.2020 znanih informacij ter predpisov, veljavnih na dan 19.3.2020.

Delavec kupi mesečno karto (medkrajevno) in ima v mesecu npr. 6 dni dopusta. Ali je delodajalec dolžen delavcu povrniti kompletni znesek, kljub temu, da je bil delavec 6 dni odsoten in je kupil mesečno vozovnico?

Sprašujete nas,  ali je delodajalec dolžan povrniti stroške prevoza delavcu v primeru, ko kupi mesečno vozovnico, nato pa je 6 dni zaradi letnega dopusta odsoten.

Povračila stroškov za prevoz na delo in z dela so opredeljena v kolektivnih pogodbah dejavnosti in se med seboj tudi razlikujejo. Do razlik prihaja tako pri višini povračil stroškov za mesečne vozovnice (nekatere dejavnosti povrnejo 100 % cene javnega prevoza, nekatere tudi manj), prav tako prihaja do razlik med povračili tudi v primerih, ko javnega prevoza ni na voljo in se delavcu prizna strošek znižane kilometrine (od 0,15 € za km do 0,18 €). Različno po kolektivnih pogodbah imajo urejeno tudi to, ali mu povrnejo sorazmerni del mesečne vozovnice glede na dnevno prisotnost ali dobi povrnjene stroške mesečne vozovnice ne glede na to, da je kakšen dan v mesecu odsoten.

Če potrebujete podatek za konkreten primer, nam prosim sporočite v kateri dejavnosti deluje podjetje, da vam bomo lahko svetovali.

V primeru, ko ni javnega prevoza (trenutna situacija) je delavec upravičen do povračila mesečne vozovnice in v nadaljevanju do znižane kilometrine od dneva ukinitve javnega prevoza do ponovne vzpostavitve javnih prevoznih linij za vsak dan prisotnosti.

Odgovor je pripravila Cvetka Furlan, Pravna služba GZS, na podlagi dne 19.3.2020 znanih informacij ter predpisov, veljavnih na dan 19.3.2020.

Ali se v nadomestilo za čakanje na delo doma (ukrep države UL 25; 80 % po 137. in 138.členu ZDR) všteje celotna bruto plača za pretekle tri mesece (seveda 80 % povprečja), ali je mogoče kaj izvzeto (npr. stimulativni del)? Kako obračunati ure za čakanje na domu?

V času začasnega čakanja na delo in karantene pridobi delavec pravico do nadomestila plače v višini 80 % osnove. Osnova pa je povprečna mesečna plača za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Pri izračunu osnove se upoštevajo tudi obračunani in plačani dodatki in morebitna stimulacija oz. delovna uspešnost.

Odgovor je pripravila Cvetka Furlan, Pravna služba GZS, na podlagi dne 19.3.2020 znanih informacij ter predpisov, veljavnih na dan 19.3.2020.

Pri nas nekateri delavci nimajo avtomobila in jih zato vozijo drugi. Delavec, ki »pobira« sodelavca zato naredi več kilometrov kot običajno, delavec, ki prisede, pa nima stroškov. Ali naj to delavci uredijo sami med seboj ali je možno, da bi delavcu, ki razvaža priznali več kilometrov oz. višji strošek, delavcu, ki pa samo prisede v avto, pa ničesar?

Sprašujete nas, kako urediti povračila prevoza na delo pri delavcih, ki lastnega vozila nimajo in pridejo na delo tako, da jih pripelje sodelavec.

V tem kriznem obdobju (korona virus) predlagamo, da povrnete stroške prevoza na delo delavcu, ki vozi ostale sodelavce po dejansko povzročenih kilometrih. Delavec – voznik naj vsak dan sporoči dejansko prevožene kilometre, katere delavce je pripeljal in odpeljal z dela, obračun pa bo potem opravljen po dejansko opravljenih kilometrih, kar ni sporno tudi z vidika uredbe, ki davčno pregleduje to vrstna povračila. Če je takih primerov veliko, lahko tudi z vsemi delavci – vozniki za čas trajanja teh kriznih razmer, sklenete pisni dogovor, kjer opredelite:

-          kdo vozi

-          koga vse vozi in

-          celotno relacijo v kilometrih na dan.

Strošek za prevoz na delo in z dela se tako povrne samo delavcu – vozniku, ostalim pa ne, razen za mesečno karto, ki so jo verjetno v marcu že kupili in uporabljali do ukinitve javnega prevoza.

Odgovor je pripravila Cvetka Furlan, Pravna služba GZS, na podlagi dne 19.3.2020 znanih informacij ter predpisov, veljavnih na dan 19.3.2020.

Ali je potrebno delavcem glede na Odlok o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin izdati kakšno potrdilo za dovoljen prihod na delo v občino, ki ni občina delavčevega stalnega ali začasnega prebivališča?

S sprejetjem Odloka o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin se zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije COVID-19 do nadaljnjega prepoveduje gibanje in zbiranje ljudi na javnih krajih in površinah v Republiki Sloveniji, prepoveduje dostop na javna mesta in površine v Republiki Sloveniji ter prepoveduje gibanje izven občine stalnega ali začasnega prebivališča, razen če ta odlok ne določa drugače.

Odlok v 3. členu določa izjeme od splošne prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin stalnega ali začasnega prebivališča, ob upoštevanju ohranjanja varne razdalje do drugih oseb.  Ena izmed izjem je tudi prihod in odhod na delo ter izvajanje delovnih nalog.

Odlok ne ureja, da bi za izkazovanje izjeme prihoda in odhoda na delo ter izvajanja delovnih nalog ali katerekoli druge izjeme potrebovali posebno potrdilo, ki potrjuje oz. izkazuje izjemo od splošne prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin stalnega ali začasnega prebivališča.

Vendar pa je na povezavi tekst potrdila delodajalca, ki ga delavcu lahko izda na podlagi Odloka o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v RS, za potrebe prihajanja na delo v drugo občino. 

Odgovor je pripravila Andrejka Kos, Pravna služba GZS, na podlagi dne 130.3.2020 znanih informacij ter predpisov, veljavnih na dan 30.3.2020.