Arhiv: #koronainfo: Predlog zakona o interventnem ukrepu zagotovitve dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (#PKP2) sprejet na Vladi RS

Vlada Republike Slovenije je sprejela Predlog zakona o interventnem ukrepu zagotovitve dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 in ga bo predložila v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru RS po nujnem postopku.

Glede poroštev bo po predlogu zakona  višina posameznega poroštva za kredite (odobrene po 12. 3. 2020 in najkasneje do 31. 12. 2020, katerih ročnost ne bo smela presegati petih let) znašala 70 % glavnice kredita, danega veliki družbi, ter 80 % glavnice kredita, danega mikro, majhnemu ali srednje velikemu podjetju. Skupni znesek izdanih poroštev Republike Slovenije po tem zakonu ne sme presegati dveh milijard evrov. Več o predlogu in besedilo predloga najdete na spletnih straneh Vlade RS.

Na GZS v tem trenutku pospešeno pripravljamo še en amandma na prvi paket ukrepov (#PKP1), ki se nanaša na 20.a člen ter tri amandmaje na drugi paket (#PKP2), ki morajo biti vloženi do danes zvečer, da bodo obravnavani na jutrišnji seji Odbora za finance, zato vam podrobnejših informacij  še nismo uspeli podati.

V nadaljevanju pa vam pošiljam povezave na vsebine na Vladi sprejetih dokumentov, ki bodo obravnavani v DZ naslednji torek po nujnem postopku:

I. Novela ZIUZEOP (1. protikorona paket, t. i. #PKP1 +): https://bit.ly/35a1jUt

Bistvene spremembe, ki izhajajo tudi iz predlogov GZS in so v dobro gospodarstvu, so:

1. (22. člen)

Sprememba pogojev za upravičenost do povračila nadomestil plač za čakanje in višjo silo – le-ta ni odpravljen, je pa bistveno izboljšan:

a)  več kot 10 % padec prihodkov v letu 2020 v primerjavi z letom 2019
b)  več kot 10 % znižanje povprečnih mesečnih prihodkov v primerjavi s povprečnimi mesečnimi prihodki v letu 2019, če delodajalec ni posloval v celotnem letu 2019 ali 2020 ali
c) več kot 10 % znižanje povprečnih mesečnih prihodkov v letu 2020 glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020, če delodajalec v letu 2019 ni posloval.

2. (24. člen)

Delavci, ki so na čakanju, imajo pravico - prej je bila obveznost - da se na zahtevo delodajalca vrnejo na delo do sedem dni (prej: 7 zaporednih dni) v tekočem mesecu.

3. (26.člen)

Vsi delavci, ki v času trajanja ukrepov ne delajo zaradi začasnega čakanja na delo ali višje sile,  imajo pravico do nadomestila plače skladno z ZIUZEOP (tj. 80 % oziroma najmanj v višini minimalne plače), torej tudi tisti delavci, katerih delodajalci ne bodo upravičeni do povračila nadomestila plače.

 4. (28.člen)

Oprostitev plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja od nadomestila plače (največ od nadomestila plače do višine povprečne plače za leto 2019) v času veljavnosti ukrepov velja za vse delavce, ki so upravičeno začasno odsotni od dela in za katere so delodajalci upravičeni do povračila izplačanih nadomestil plače.

 5. (33. člen)

Oprostitev plačila prispevkov za PIZ od plač oz. nadomestil v času veljavnosti ukrepov velja za vse delavce, ki delajo in ne velja za delavce, ki so na začasnem čakanju na delo oziroma odsotni z dela zaradi višje sile; oprostitev plačila vseh prispevkov za PIZ velja tudi za čas, ko so zaposleni na letnem dopustu ali bolniški v breme delodajalca oz. prejemajo druga nadomestila plač, razen za katera že po ZIUZEOP velja oprostitev vseh prispevkov-

Krizni dodatek – izplačilo slednjega je obvezno za vse delavce, ki delajo in ki imajo plačo do trikratnika minimalne plače:

    • krizni dodatek se izplača ob plači za posamezni mesec,
    • delavec je upravičen do sorazmernega dela kriznega dodatka za čas, ko dejansko dela (ne pa za čas odsotnosti zaradi čakanja na delo, letnega dopusta, bolniške),
    • za praznik in drug dela prost dan delavcu pripada krizni dodatek, če bi na ta dan dejansko delal,
    • delavci s krajšim delovnim časom imajo pravico do kriznega dodatka sorazmerno delovnemu času, razen če delajo krajši delovni čas v skladu s predpisi o PIZ, zdravstvenem zavarovanju ali starševskem dopustu (člen 67 ZDR-1);

6. (33.a člen)

Oprostitev plačila prispevkov za poklicno zavarovanje za delodajalce, ki zaposlujejo delavce na delovnih mestih, za katera je obvezna vključitev v poklicno zavarovanje.

7. (33.b člen)

Pravica invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrov do uveljavljanja povračila kriznega dodatka, izplačanega vsakemu zaposlenemu invalidu, ki dela, pri čemer je zaposleni invalid upravičen do kriznega dodatka v nezmanjšani višini.

8. (99. člen)

    • prepoved izplačila nagrad oz. dela plač za poslovno uspešnost je omejena na poslovodstvo in velja za izplačila v letu 2020 oz. za leto 2020,
    • dodatno je v prepoved vključen nakup lastnih delnic ali poslovnih deležev,
    • prepoved ni več predvidena za delodajalce, ki bodo oproščeni plačila prispevkov PIZ za delavce, ki delajo, in ki bodo izplačali krizni dodatek skladno s 33. členom ZIUZEOP.

9. (52.člen #PKP1+)

Možnost naknadne oddaje vloge v primeru zamude 8-dnevnega roka: delodajalci, ki so delavce napotili na čakanje oz. pri katerih delavci niso delali zaradi višje sile že pred uveljavitvijo ZIUZEOP, pa niso pravočasno vložili vloge za povračilo nadomestila plač (tj. v 8 dneh po uveljavitvi ZIUZEOP), bodo lahko vlogo vložili v 8 dneh od uveljavitve novele.

II. 2. protikoronakorona likvidnostni paket (#PKP2):

likvidnostni:   https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/izbranZakonAkt?uid=670E0D79C6F362A4C12585520043317A&db=pre_zak&mandat=VIII

V likvidnostnem (2. paketu) še ni  predlogov zavarovanja in (po)zavarovanja terjatev s področja predlaganih ukrepov likvidnosti, ki smo jih že predlagali s strani GZS. To bo vsebina 3. paketa.

Pomembno je tudi, da se ločeno od vseh paketov na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravlja tudi Uredba za skrajšani delovni čas, ki naj bi luč sveta ugledala v mesecu juniju.

Na GZS ocenjujemo, da vladni predlogi v znatni meri upoštevajo potrebe gospodarstva. Vsekakor si bomo še naprej prizadevali, da bodo prisluhnili našim zakonodajnim pobudam za izboljšanje pogojev poslovanja podjetij v času epidemije in po njej, da bo učinek na ohranjanje delovnih mest in blaženje zahtevnih likvidnostnih razmer v gospodarstvu močnejši.

Fotogalerija