Z ministrom Vizjakom o reorganizaciji in debirokratizaciji postopkov MOP

Minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak je uvodoma poudaril, da  je MOP povezan z vsemi pomembnimi razvojnimi projekti v državi.  »MOP je povezan z vsemi dejavniki razvoja, z vsemi projekti, ki se umeščajo v prostor. Cilj je z boljšo organiziranostjo bistveno pohitriti postopke umeščanja v okolje in prostor tako za podjetja kot državljane, in to brez negativnih vplivov na okolje. Ministrstvo za okolje in prostor ta problem rešuje z dvema ukrepoma, eden je zakonodajni (nov Gradbeni zakon, Zakon o varstvu okolja in predvidena vključitev v Zakon o debirokratizaciji) ter drugi organizacijski (reorganizacija). Oboje je povezano.« Eden ključnih ukrepov pri debirokratizaciji in pohitritvi upravnih postopkov na področju okolja je boljša organiziranost virov, saj se v trenutni organizacijski shemi posamezni postopki podvajajo na različnih organih. To velja predvsem za dovoljevanje posegov v okolje, ki lahko v trenutnem sistemu traja tudi desetletje. »Z reorganizacijo se delovne naloge izdaje okoljevarstvenih soglasij in okoljevarstvenih dovoljenj, skupaj s zaposlenimi, prenaša na MOP. Po novem se tako na Direktoratu za prostor, graditev in stanovanja združujejo celovita presoja vplivov na okolje (do sedaj Direktorat za okolje), ...

#razpisi: Evropsko tekmovanje za družbene inovacije 2021

Tekmovanje Evropske komisije, ki bo tri družbene inovacije nagradilo z nagrado v višini 50.000 evrov, se je pričelo. Naslov letošnje osrednje teme je Veščine za jutri – Oblikovanje zelene in digitalne prihodnosti, k prijavi pa spodbujajo družbeno inovativne projekte, ki so usmerjeni k spreminjanju sveta na bolje. Rok za oddajo je 12. maj do 12. ure. Več informacij o tekmovanju in prijavi je na voljo na spletni strani tekmovanja.

#analitika: Februarja evropska industrija še nekoliko pod nivojem iz lanskega leta

Sezonsko prilagojen kazalnik industrijske proizvodnje v EU-27 je bil februarja nižji za 1,1 %, predvsem zaradi manjše proizvodnje potrošnih dobrin (-3,8 %) in proizvodne opreme in strojev (-2,4 %), medtem ko je bila proizvodnja trajnih potrošnih dobrin (pretežno vozila) višja za 2,4 %. Padec v Sloveniji je bil 1,5-odstoten (Statistični urad RS pretekli teden ni objavil sezonsko-prilagojenega gibanja), kar je bilo podobno kot v območju evra (-1,6 %), vendar precej bolje kot v Nemčiji (-6 %) in Franciji (-6,4 %). Marčevska medletna rast bo verjetno visoka, zaradi uvedbe strogih zajezitvenih ukrepov v marcu 2020.Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 10. do 16. aprila 2021

#analitika: Dunajski inštitut za mednarodne primerjave nekoliko bolj pesimistično o 2021 in dvig pričakovanj v 2022

Tradicionalna spomladanska napoved Dunajskega inštituta za mednarodne primerjave (WiiW) temelji na predpostavki 3,8 in 3,7-odstotne rasti BDP v območju evra 2021 in 2022, stabilnem menjalnem tečaju EUR/USD (1,15 v obeh letih) in ceni sodčka nafte pri 65 USD (2021) in 60 USD (2022). Države srednje in vzhodne Evrope so kljub poslabšanju epidemiološke slike decembra v manjši meri uveljavljala prepovedi kot ob prvem valu, kar je vodilo v višjo presežno umrljivost (glede na druge razvite države), vendar je gospodarstvo s tem utrpelo manjši udarec. Kazahstan, Makedonija in Poljska so tako beležili največjo presežno umrljivost v regiji (glede na obdobje 2017-2019), najnižjo Litva in Estonija. Gospodarska rast v regiji kot celoti naj bi se naslednji dve leti okrepila manj kot v območju evra, kar je posledica predvsem manjšega pomena storitev v gospodarstvu (zaradi tega so bili tudi padci v 2020 blažji). Sloveniji inštitut napoveduje 3,6 in 4-odstotno gospodarsko rast v 2021 in 2022, Hrvaški 4,5 in 4,6-odstotno (večji pomen turizma), visoko pa še Srbiji (5 in 4,4 %) ter Črni gori (6,5 in 5 %). Inštitut je tako pretežno znižal napovedi ...

#analitika: Izvoz blaga v prvih 2 mesecih višji le na treh večjih izvoznih trgih

Podrobnejši podatki o izvozu blaga po državah za prva dva meseca kažejo, da se je med večjimi uvoznicami slovenskega blaga izvoz povečal le na Madžarsko (+5,9 %), v Rusko federacijo (+9 %) in ZDA (+7,5 %), padci pa so bili visoki pri izvozu blaga na Hrvaško (-11 %) ter v Italijo (-7,4 %), kar je povezano tudi z manjšim izvozom naftnih derivatov v ti dve državi. V članice EFTA (kot skupino) je bil izvoz večji za 1,5 %. Pri uvozu je bila dinamika drugačna. Uvoz iz Hrvaške se je povečal za 6,6 %, iz Poljske za 3,5 %, iz Makedonije in Srbije za 20 % in za 6,3 % iz BiH. Povečanje uvoza iz teh držav je pretežno povezana z večjim povpraševanjem po polizdelkih v slovenski predelovalni dejavnosti, ki jih potrebuje za realizacijo novih izvoznih naročil. Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 10. do 16. aprila 2021

#analitika: Bruto dolg do tujine višji zaradi povečanja izdanih vrednostih papirjev države

Februarja 2021 je bruto dolg do tujine znašal 50,2 mrd EUR, kar je 4,9 mrd EUR več kot pred enim letom. V zadnjem letu sta svojo zadolženost najbolj povečali država (3,1 mrd EUR) in centralna banka (1,9 mrd EUR). Zadolženost preostalih sektorjev je glede na leto prej ostala skoraj nespremenjena. V strukturi bruto zunanjega dolga prevladuje državni sektor z 52,4 % deležem celotnega dolga, medtem ko znaša delež bank in centralne banke skupaj 18,6 %. Med finančnimi instrumenti prevladuje dolg v dolžniških vrednostnih papirjih (46,9 %) in posojilih (20,4 %). Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 10. do 16. aprila 2021

#analitika: Neposredne naložbe v Sloveniji brez sprememb

Februarja 2021 neposredne naložbe ne izkazujejo pomembnejših transakcij, v zadnjih dvanajstih mesecih pa so prispevale skupno 0,1 mrd EUR neto priliva kapitala. Analitični prikaz neposrednih naložb po smeri naložb v februarju 2021 pokaže relativno nizko povečanje tujih neposrednih naložb v Sloveniji (59 mio EUR). V zadnjih dvanajstih mesecih so se tuje neposredne naložbe v Sloveniji povečale za 0,5 mrd EUR. Večina letnega povečanja je bila v obliki reinvestiranih dobičkov in lastniškega kapitala (0,6 mrd EUR in 0,2 mrd EUR posamezno). Domače neposredne naložbe v tujini so se v zadnjih dvanajstih mesecih povečale za 0,4 mrd EUR, najbolj v bančnem sektorju. Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 10. do 16. aprila 2021

#analitika: Februarske plače rasle podobno kot januarja

Tudi februarska povprečna bruto plača pri pravnih osebah je medletno še močno naraščala, in sicer predvsem zaradi izplačanih dodatkov v javnem sektorju ter statistične posebnosti, ki nas spremlja vse od takrat, ko se je število zaposlenih na čakanju na delo povečalo (to je vplivalo na umetno višjo rast plač kot sicer). Kot primer lahko navedemo dejstvo, da je lani ob 0,6-odstotnem znižanju števila delovno aktivnih in 5,8-odstotni rasti povprečne bruto plače pri pravnih osebah masa bruto plač porasla »le« za 1 % (vir: Banka Slovenije). Zaradi vzporedne rasti zaposlenosti in povprečne plače so k rasti mase plač prispevale pretežno javne storitve, zasebni sektor pa je maso plač v gospodarstvu zniževal. V to maso se prištevajo tudi izplačila v breme države in je tako bolj relevanten podatek o dinamiki gibanja prejemkov gospodinjstev. Februarska povprečna bruto plača je bila medletno višja za 8,1 %, od tega je bila v javnem sektorju višja za 14,8 %, (znotraj tega je sektor država najboljši približek, kjer je rast bila 18-odstotna), v zasebnem za 3,9 %. Povprečna rast neto plače je bila nižja od 0,4 do ...

#koronainfo: GZS za podaljšanje moratorijev kreditov za posojila

Gospodarska zbornica Slovenije je 16. aprila 2021 na predsednika vlade in pristojni ministrstvi naslovila poziv po podaljšanju moratorijev kreditov za posojila do konca leta 2021 za tiste panoge, ki zaradi epidemije COVID-19 ne morejo poslovati ter predlog poenostavitve poroštvene sheme. Številna, predvsem mikro in mala podjetja, delujejo v panogah, ki so večji del lanskega leta in praktično celotno letošnje leto zaprte. V času koronakrize so – kljub nekaterim dobrim vladnim ukrepom - izčrpala lastne likvidnostne rezerve in se znašla v nezavidljivem položaju, mnoga tudi na robu preživetja, opozarja GZS. Spomladansko uvedbo moratorijev na bančna posojila na podlagi smernic evropskega bančnega organa (v nadaljevanju EBA), Gospodarska zbornica Slovenije ocenjuje kot nujen, primeren in koristen ukrep, ki pa se je konec marca iztekel. Zato pričakuje "njegovo takojšnje podaljšanje do konca letošnjega leta ob potrditvi skladnosti s smernicami EBA," je še zapisano v dopisu vladi.

#koronainfo: Interventna zakonodaja: GZS predlaga oprostitev vračila prejetih sredstev

Ljubljana, 16. april 2021 - Gospodarska zbornica Slovenije je na gospodarskega ministra naslovila predlog za nujne spremembe oz. dopolnitev interventne zakonodaje. Tako je predlagala oprostitve vračila prejetih sredstev ter spremembe zakona o rudarstvu glede površinskega odkopavanja mineralnih surovin za slovensko industrijo gradbenega materiala.  GZS je tako predlagala: oprostitev vračila prejetih sredstev za podjetja v posebnih okoliščinah, ko so npr. večje investicije (zagon novih programov, linij, širitev prodajnih prostorov, pripojitev novih lokacij ali podjetij ...) bistveno izkrivile sliko poslovanja v letu 2020 v primerjavi z 2019 in kot posledica tega niso beležili večjega padca prihodkov. oprostitev vračila prejetih sredstev iz naslova začasnega čakanja na delo v prvem valu v primeru, da so podjetjem prihodki v obdobju 13. 3. 2020 – 31. 5. 2020 upadli za več kot 10 % glede na enako obdobje v letu 2019 (13. 3. 2019 – 31. 5. 2019). podaljšanje veljavnosti določil sedanjega ZRud-1 z 2-letnim prehodnim obdobjem ter rešitve ključnih vprašanj, povezanih s pravno-premoženjskimi postopki ter občinskimi prostorskimi načrti za površinsko odkopavanje mineralnih surovin za slovensko industrijo gradbenega materiala. GZS je pri tem izpostavila, da gre za ...