#razpisi: Napoved drugih razpisov evropskega Sklad za inovacije

Priprave na naslednje razpise za zbiranje predlogov v okviru Sklad za inovacije (Innovation Fund) že potekajo. Po napovedih načrtuje Evropska komisija drugi razpis za velike projekte 26. oktobra letos; razpis bo odprt do 1. marca 2022, rezultate pa bodo objavili julija prihodnje leto. Drugi razpis za male projekte naj bi bil objavljen marca 2022, odprt bo do avgusta 2022, rezultati pa bodo znani v prvem četrtletju 2023.Predvideni proračun drugega razpisa za velike projekte bo znašal med 1,3 in 1,5 milijarde EUR, kar je povečanje v primerjavi s proračunom prvega razpisa. Komisija se je odločila poenostaviti postopek razpisa, metodologija ocenjevanja projektov pa bo v veliki meri ostala podobna. Poleg novih prijav bodo dobrodošle tudi ponovnePredviden proračun drugega razpis za male projekte je 100 milijonov EUR; besedilo razpisa in postopek prijave pa bosta v glavnem podobna prvemu razpisu.Več na spletni strani Evropske komisije >>>

#GZS:Gospodarska zbornica Slovenije podpira JEK 2, če bo projekt zadostil najvišjim varnostnim in okoljskim standardom

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) pozdravlja izdajo energetskega dovoljenja za JEK 2, saj je stabilna in avtonomna oskrba z električno energijo eden od temeljnih pogojev uspešnega gospodarstva. Ob tem pa poudarja, da morajo biti pred pristopom k projektu znana natančna in transparentna finančna konstrukcija, jasno opredeljeni vsi pogoji, ki jim je treba zadostiti z vidika varnosti, ter dosežen širok družbeni konsenz. GZS pozdravlja energetsko dovoljenje, ki ga je v ponedeljek, 19. julija, Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije izdalo za projekt JEK 2. Dovoljenje je odprlo pot za izvedbo upravnih postopkov in pripravo dokumentacije za investicijsko odločanje o projektu, prav tako pa tudi javno razpravo o vlogi jedrske energije v energetskem prehodu v ogljično nevtralno družbo in z njim povezanimi izzivi. GZS bo v javni razpravi o JEK 2 in doseganju podnebnih ciljev do leta 2050 dejavno sodelovala, saj se zaveda ključnega pomena zanesljivosti dobave, okoljske sprejemljivosti in konkurenčnosti električne energije za nadaljnji gospodarski razvoj in blagostanje državljanov.Slovenija je industrijska država; industrija ustvari skoraj 25 % bruto domačega proizvoda (BDP), skupaj s storitvenimi dejavnostmi (prevoz, logistika, turizem, informacijske tehnologije), ki so z ...

#poročilo: V Studiu ob 17h o raziskavah, razvoju in inovarivnosti

V Studiu ob 17h se je voditeljica Urška Jereb z dr. Petrom Wostnerjem (UMAR) in dr. Alešem Ugovškom (GZS) pogovarjala o inovativnosti in investicijah v podjetjih ter o tem, kako izkoristiti obdobje pandemije za preobrazbo in dvig produktivnosti. Sodelovali so še: Saša Rihtaršič (Danfoss Trata) ter prejemniki letošnje Nagrade GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke: Marta Kelvišar (ADRIA DOM), mag. Zdenko Zanoški (Frutarom Etol), Jasna Dominko Baloh (DOBA fakulteta), Marko (Lumar IG). Oddaja je bila predvajana 21. julija 2021. Prisluhnete ji lahko na povezavi >>> Sogovorniki so poudarili pomen strukturnih sprememb, ki morajo iti v smeri modernizacije in razvojne preobrazbe Slovenije, temelječe na digitalni miselnosti. Na področju inovativnosti moramo stremeti k prebojnim, disruptivnim inovacijam; to so najkvalitetnejše, najbolj zaželene inovacije. V podjetjih se dobro zavedajo pomena vlaganj v raziskave in razvoj, a tudi vlaganja v človeške vire oziroma kompetence zaposlenih. Omenili so tudi pomen partnerskega sodelovanja z zunanjimi institucijami (fakultete, inštituti…), ter, nenazadnje, demo pilotnih centrov za pospešitev hitrosti prototipiranja. Ključno vlogo pa bo s pospešenim vlaganjem finančnih sredstev v raziskave in razvoj imela država; zmagovalci po krizi bodo ...

#GZS: Glas gospodarstva (julij-avgust 2021): Izzivi slovenske industrije

#GZS: Glas gospodarstva (julij-avgust 2021): Izzivi slovenske industrije

Najnovejša številka revije, ki jo izdaja Gospodarska zbornica Slovenije, je posvečena izzivom slovenske industrije. Med drugim prinaša: intervju s predsednikom GZS in glavnim podpredsednikom Skupine SIJ Tiborjem Šimonko, pogovor z generalnim direktorjem Direktorata za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo (MGRT) Jernejem Saleclom, članek V Dubaj z gospodarskimi delegacijami članek Država mora poslušati dejanske potrebe gospodarstva članek Večletni finančni okvir 2021-2027 članek S 1. januarjem 2022 stopijo v veljavo nove zahteve (Uredba o embalaži in odpadni embalaži) članek Na poti k trajnosti Revija je v celoti dostopna v pdf dokumentu>

#varstvo okolja: Podnebno-energetski zakonodajni paket Pripravljeni na 55

#varstvo okolja: Podnebno-energetski zakonodajni paket Pripravljeni na 55

Evropska komisija je 14. julija objavila sveženj predlogov, s katerimi želi politike EU na področju podnebja, energije, rabe zemljišč, prometa in obdavčitve pripraviti na zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 % do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Predlogi prinašajo ukrepe, s katerimi bo mogoče velikopotezno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, kot to določa Evropski podnebni zakon. Med predlaganimi ukrepi so med drugim:  uvedba trgovanja z emisijami v sektorjih prometa in stavb,  poostritev sedanjega sistema EU za trgovanje z emisijami,  ukrepi za preprečevanje selitve virov ogljikovega dioksida,  večja poraba energije iz obnovljivih virov,  večja energijska učinkovitost.   Vir: Evropska komisija Pri sistemu trgovanja z emisijami (ETS) Komisija predlaga, da se zgornja meja skupnih emisij nadalje zniža, letna stopnja njihovega zmanjšanja pa poveča. Z uredbo o porazdelitvi bremen se državam članicam določajo velikopoteznejši cilji za zmanjšanje emisij iz stavb, cestnega prometa, kmetijstva in odpadkov. Cilji še naprej temeljijo na merilu bruto družbenega proizvoda na prebivalca z upoštevanjem stroškovne učinkovitosti. Slovensko predsedstvo meni, da ...

#poročilo: Center za energetsko učinkovitih rešitev (CER) predstavil podnebno energetski sveženj Pripravljeni na 55

Center energetsko učinkovitih rešitev (CER) je 15. julija 2021 pripravil predstavitev podnebno-energetskega zakonodajnega paketa Pripravljeni na 55 (Fit for 55). Udeleženci so podali poglede na priložnosti in nevarnosti, ki jih prinaša novi sveženj in razpravljali o tem, kaj bo potrebno narediti, da dosežemo zastavljene cilje, h katerim sta se zavezali tako EU kot tudi Slovenija.Obravnava svežnja predlogov Evropske komisije, ki ga sestavlja 12 zakonodajnih aktov, je ena izmed prednostnih nalog predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije na področju okolja in podnebnih sprememb. Paket bo pomembno vplival tako na vse gospodarske sektorje kot na celotno družbo.Po besedah ministra za okolje in prostor Andreja Vizjaka ostaja temelj evropske podnebne politike sistem trgovanja z izpusti (ETS). Poleg sistema ETS bo zahtevna naloga tudi usklajevanje o uredbi o delitvi prizadevanj. »Svet EU za okolje se mora dogovoriti za nove cilje na ravni držav članic, ki bodo potem pomagali doseči zmanjšanje emisij za 55 odstotkov in podnebno nevtralnost do leta 2050,« je o najzahtevnejšem delu povedal Vizjak in ob tem poudaril, da mora Evropa postati vodilna v tem procesu, a da ne sme ostati sama.Predsednik ...

#razpisi: Inovacijski sklad Univerze v Ljubljani - odprt je 2. razpis

Odprt je 2. razpis Inovacijskega sklada Univerze v Ljubljani (UL). Namenjen je raziskovalcem UL z obetavnim tehnološkim in netehnološkim inovativnim projektom projektom na področju prenosa znanja, ki jim do sklenitve licenčne/prodajne pogodbe/pogodbe o skupnem razvoju ali prijave na večji razpis za preverbo koncepta manjka: - študija izvedljivosti ali - raziskava trga ali - delujoči prototip ali - potrditev delovanja tehnologije v industrijskem/kliničnem okolju ali - vzpostavitev odnosov z relevantnimi podjetji. Posamezen projekt lahko pridobi od 5.000 € do 25.000 €. Rok za prijavo: 20. avgust 2021. Več informacij >>>

#koronainfo: Pomoč specialistov medicine dela, prometa in športa pri promociji in organizaciji cepljenja

Ministrstvo za zdravje RS obvešča, da podjetja se lahko za pomoč pri promociji cepljenja ter osveščanju zaposlenih o pomenu cepljenja, pa tudi pri organizaciji in izvajanju cepljenja zaposlenih obrnejo tudi na specialiste medicine dela, prometa in športa, s katerimi imajo sklenjene pogodbe o izvajanju zdravstvenih ukrepov v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu. Specialisti lahko podjetjem ponudijo pomoč v obliki strokovnih informacij o cepljenju in cepivih, predavanj in svetovanj za zaposlene, organizacije in koordinacije cepljenja v sodelovanju s cepilnimi centri, ki lahko omogočijo cepljenje v prostorih delodajalca, in tudi izvedbe cepljenja, če izpolnjujejo potrebne pogoje. Z ministrstva dodajajo še, da si lahko zaposleni vrsto cepiva izberejo, prijave na cepljenje pa naj še naprej zbirajo delovne organizacije. [Vir: GZS]

#koronainfo: Sprejeti interventni zakon za pomoč gospodarstvu in turizmu premalo prilagojen potrebam najbolj prizadetih delov gospodarstva

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) sicer pozdravljajo sprejemZakona o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 (ZIUPGT),  sprejet 7. 7. 2021, vendar pa ob tem opozarjajo, da sprejet zakon ne vključuje ukrepov, ki so jih reprezentativne delodajalske organizacije predlagale v obliki amandmajev. Ravno ti ukrepi bi namreč nadgradili zakon v smeri njegove večje koristnosti za prizadeta podjetja, kar bi nedvomno prispevalo k nujnemu okrevanju in nadaljnji oživitvi slovenskega gospodarstva. Epidemija covid-19 je močno zarezala v poslovanje slovenskega gospodarstva, predvsem številnih storitvenih dejavnosti ter manjših gospodarskih subjektov. Delodajalske organizacije so predlagale nekatere amandmaje na predlog Zakona o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 (v nadaljevanju: predlog ZIUPGT). Ti žal v Državnem zboru RS niso bili potrjeni. Zato opozarjajo, da sprejeti interventni zakon ne bo prinesel pričakovanih pomoči na način in v obsegu, ki bi olajšali najbolj prizadetim panogam soočanje s posledicami covid-krize. Ena izmed večjih pomanjkljivosti sprejetega zakona je tudi, da ni odpravil neskladnosti, povezanih z vračanjem pomoči, ki jih vsebuje Pravilnik o merilih sorazmernosti, in ki povzročajo neenako obravnavno subjektov, ki ...

#varstvo okolja: Poziv GZS: Zakon o varstvu okolja naj ne ruši delov sistema ravnanja z embalažo, ki dobro delujejo

Sprememba sistema ravnanja z odpadno embalažo, ki jo bo ustvarila novela Zakona o varstvu okolja (ZVO-2), je nepotrebna in škodljiva. Podjetja v obstoječem sistemu skrbno ravnajo z odpadno embalažo, ki pri njih nastaja, in si za to izbirajo izkušene, zaupanja vredne partnerje. Po v noveli predlagani spremembi bo o prevzemnikih odpadne embalaže odločala tretja, zunanja organizacija. Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) poudarjajo, da morajo podjetja ohraniti možnost samostojne izbire partnerjev, ki jim nudijo konkretne, dobre in zanesljive storitve na njihovih proizvodnih dvoriščih. GZS je v času prve javne razprave o noveli Zakona o varstvu okolja Ministrstvo za okolje in prostor RS večkrat prosila za predstavitev vsebine zakona gospodarstvu. Pozitivnega odziva ni prejela. Novejša različica ZVO-2, ki je v medresorski obravnavi, ne da bi bila ustrezno predstavljena javnosti, na področju sistemov proizvajalcev razširjene odgovornosti ponuja drugačne rešitve kot prva in bi bilo o njih treba razpravljati z vidika vpliva na obstoječo prakso in izkušnje v gospodarstvu. Kakovostna in korektna poslovna analiza vpliva ZVO-2 na gospodarstvo, ki jo na GZS pogrešajo v obeh različicah, lahko nastane le ob odprtem dialogu z vsemi ...

#koronainfo: Nujna čim višja precepljenost prebivalstva

Izguba prihodkov v višini 1,7 mrd EUR, 400 mio EUR dodane vrednosti ter 2.500 delovnih mest je ocena učinka morebitnega novega zapiranja gospodarstva, ki jo je naredila Analitika GZS. Za državo bi strošek podpore prizadetemu delu gospodarstva (pretežno storitvene dejavnosti) in javnemu sektorju pomenil okoli 800 mio EUR oz. 400 EUR na prebivalca. Od izbruha pandemije v marcu 2020 do maja 2021 je država za podporne ukrepe namenila že 10 % BDP. Za preprečitev ali vsaj zmanjšanje morebitnega četrtega vala epidemije je nujno zagotoviti čim višjo precepljenost prebivalstva.Stopnja precepljenosti prebivalstva se v zadnjem obdobju v Sloveniji in Evropi povečuje manj od pričakovanj, kar dviguje tveganje vnovične uvedbe zajezitvenih ukrepov v jesenskih in zimskih mesecih. Novi sevi virusa (delta ipd.) se hitro širijo tudi v državah, kjer so v predhodnih valih epidemije bili med najuspešnejšimi pri obvladovanju epidemije. Časnik Economist je začel izračunavati indeks normalnosti, ki obsega spremljanje aktivnost v cestnem in letalskem prometu ter trgovini v 50 državah, kjer živi tri četrtine svetovne populacije. Vrednost indeksa je še vedno eno tretjino pod predkrizno ravnjo.Zaradi dokaj visoke realne verjetnosti, da ...

#koronainfo: Sprejet Zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 (ZIUPGT)

Državni zbor Republike Slovenije je v sredo, 7. julija 2021, sprejel Zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 (ZIUPGT). ZIUPGT začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Pravna služba GZS je pripravila kratek pregled in povzetek ukrepov, pomembnih za gospodarstvo. 1. Spremembe in dopolnitve Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE) (2. člen) Podaljšanje finančnih spodbud na podlagi programa finančnih spodbud COVID-1 iz 36. člena Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE) do 31. decembra 2021. Ukrepi se lahko izvajajo šele po odobritvi s strani Evropske komisije. 2. Spremembe in dopolnitve Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE) (3. – 6. člen) Pri vračilu pomoči v obliki povračila dela nekritih fiksnih stroškov in način ugotavljanja upravičenosti do pomoči iz 112. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE) se določitev roka za predložitev izjave o vračilu pomoči v obliki nekritih fiksnih stroškov določi do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih ...

Vabilo na posvet SRIP MATPRO 2021: VIZIJA RISS ZA UČINKOVIT TROJNI PREHOD, 7. in 8. 10. 2021

Posvet SRIP MATPRO 2021 VIZIJA RISS ZA UČINKOVIT TROJNI PREHOD Raziskovalna in inovacijska strategija Slovenije za zeleno, digitalno in konkurenčno gospodarstvo Dogodek pod okriljem SRIP-a MATPRO je namenjen srečanju in izmenjavi mnenj med slovenskim gospodarstvom in institucijami znanja. Vabimo vas, da se nam pridružite včetrtek in petek, 7. in 8. oktobra 2021 v Portorožu Naslov letošnjega posveta: VIZIJA RISS ZA UČINKOVIT TROJNI PREHOD Spremembe so edina stalnica. Raziskave, razvoj in inovacije so v času pričujočih sprememb še kako pomembni tako za agilnost podjetij kot za doseganje višje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Povezovanje in razvoj sta ključna za preboj v digitalno, vpeljevanje pametne industrije in krožnega gospodarstva, kar bomo dosegli le z vlaganjem v raziskave in razvoj ter z usposobljenimi kadri kot nosilci sprememb na teh področjih. V četrtek, 7. oktobra, bo dopoldanski del posveta namenjen pogledu v prihodnost na podlagi strategije Slovenije na področju raziskav in razvoja in bo predstavljal temelj za oblikovanje verig vrednosti in razvojnih projektov. Posvetili se bomo prihajajočim razpisom in priložnostim, ki jih s povezovanjem in konkretnimi projektnimi idejami lahko skupaj izkoristimo za dvig konkurenčnosti ...

#razpisi: Odprt prvi razpis iz 8-milijardnega Evropskega obrambnega sklada 2021 – 2027

Evropska komisija je 30. 6. 2021 objavila razpise za financiranje oziroma sofinanciranje raziskav in razvoja naprednih tehnologij in produktov v podporo razvoju obrambnih zmogljivosti. Razpisi so objavljeni na spletni strani Evropske komisije: Funding & tender opportunities – European Commission, European Defence Found >>> Za financiranje obrambnih raziskav in razvoja tehnologij in produktov za obrambne namene bo v letu 2021 Evropska komisija namenila 1,2 milijarde EUR nepovratnih sredstev. V zvezi z razpisi bo Evropska komisija izvedla informativni dan, ki bo predvidoma 15. 9. 2021. Ministrstvo za obrambo pa bo v sodelovanju s Slovenskim gospodarskim raziskovalnim združenjem organiziralo spletni informativni dogodek o EDF razpisih na nacionalnem nivoju, ki bo 1. 9. 2021. EU Participant portal (portal za prijave predlogov projektov) za te razpise se bo odprl z 9. septembrom 2021. Rok za oddajo bo 9. december 2021. Vabljeni k ogledu EDF razpisov:     Energy independent and efficient systems for military camps|     Next generation electrical energy storage for military forward operation bases     Alternative propulsion and energy systems for next generation air combat systems ...

#poročilo: Ključ za napredek: ljudje, vrednote, kultura, inovacije in povezovanje vseh deležnikov

#poročilo: Ključ za napredek: ljudje, vrednote, kultura, inovacije in povezovanje vseh deležnikov

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je v partnerstvu z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) in Javno agencijo Spirit Slovenija je na prvi dan slovenskega predsedovanja Svetu EU, 1. julija 2021, organizirala mednarodno konferenco, posvečeno inovacijam in inovacijskemu ekosistemu Evropske unije in Slovenije. Govorci so izpostavili pomen povezovanja, sodelovanja, zavedanja vrednot ter okrepitve sredstev za raziskave in razvoj, ki so ključne, da postane Evropa vodilna na področju inovativnosti in podjetništva. TIBOR ŠIMONKA: Z našo kreativnostjo in inovativnostjo naredimo stroje in proizvodne linije učinkovite in sposobne Predsednik GZS Tibor Šimonka je uvodoma izpostavil, da je Slovenija v 30 letih od razglasitve samostojnosti države bolj razvita, optimizirana, inovativna, digitalizirana in učinkovita. »Ob pogledu na Evropsko inovacijsko lestvico se pogosto sprašujemo, zakaj naša država sodi med zmerne inovatorke,« je dejal in dodal, da je zaključek vedno enak – vse je odvisno od ljudi. »Inovativnost je tesno povezana z ljudmi. Stroji niso kreativni, proizvodne linije niso inovativne. Z našo kreativnostjo in inovativnostjo jih naredimo učinkovite in sposobne,« je bil jasen Šimonka. ZDRAVKO POČIVALŠEK: Posebna pozornost zagotavljanju finančnih spodbud za rast, razvoj, inovacije Zdravko Počivalšek, minister za ...

#GZS: Podnebni sklad: Gospodarska zbornica Slovenije kritična do razporeditve porabe sredstev

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pozdravljajo pripravo Odloka o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v obdobju 2021-2023, ki med drugim predlaga nove ukrepe, do katerih bodo podjetja upravičena. Tako kot pozitivno ocenjujejo dodano možnost kritja stroškov posrednih emisij toplogrednih plinov,  do katerih imajo konkurenčna podjetja v tujini dostop že zadnjih osem let.  Ob tem pa opozarjajo, da se Sklad napaja izključno iz prodaje emisijskih kuponov na dražbi, katerih vrednost se je z začetka letošnjega leta dvignila s 33 na trenutnih 55 eur/t CO2. Posledično to povzroča veliko finančno obremenitev podjetij, vključenih v trgovalno shemo EU ETS, zato je predvideno kritje zelo potrebno Eden ključnih problemom, ki ga vidijo na GZS, je zamujanje Slovenije s pripravo podpornih zakonodajnih podlag za ta izplačila podjetjem, čeprav so v drugih državah članicah ta sredstva na voljo konkurenčnih podjetjem že od leta 2013. Tudi črpanje sredstev v letu 2021 še ni predvideno, kar je zaskrbljujoče. Predvidene finančne spodbude za naložbe v ukrepe energetske učinkovitosti višje za 2 mio eur od prvotnega predloga vlade, na GZS sprejemajo z velikim zadovoljstvom, hkrati pa pričakujejo agilnost pristojnega ...

#koronainfo: Reprezentativne delodajalske organizacije posredovale predloge amandmajev na predlog interventnega zakona za pomoč gospodarstvu in turizmu

Ljubljana, 30. junij 2021 – Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Obrtno podjetniška zbornica Slovenije (OZS), Trgovinska zbornica Slovenije (TZS), Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS) so v Državni zbor RS vložili skupne predloge amandmajev k Predlogu Zakona o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19, ki predstavljajo dopolnitve predloga zakona, nujne za okrevanje in nadaljnjo oživitev slovenskega gospodarstva. Epidemija COVID-19 je močno zarezala v poslovanje slovenskega gospodarstva, predvsem številnih storitvenih dejavnosti ter manjših gospodarskih subjektov. Po mnenju reprezentativnih delodajalskih organizacij je zato tudi predlog Zakona o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 (v nadaljevanju: predlog ZIUPGT) nujno nadgraditi z ukrepi, ki bi prispevali k hitrejšemu okrevanju slovenskega gospodarstva. Svoje predloge amandmajev so posredovale Državnemu zboru RS. GZS, OZS, TZS, ZDS in ZDOPS izpostavljajo, da nekatere dejavnosti zaradi določenih omejitev ali manjših naročil še vedno ne morejo poslovati v polnem obsegu. Z namenom omilitve posledic epidemije COVID-19 zato predlagajo podaljšanje ukrepa delnega subvencioniranja dviga minimalne plače v višini 50 EUR na zaposlenega ter delnega nadomestila plače delavcem ...

Arhiv: Spletni strokovni posvet Centra za energetsko učinkovitih rešitev (CER):  Podnebno energetski sveženj »Pripravljeni na 55«, 15. 7. 2021

Arhiv: Spletni strokovni posvet Centra za energetsko učinkovitih rešitev (CER): Podnebno energetski sveženj »Pripravljeni na 55«, 15. 7. 2021

Kako bo nov zakonodajni sveženj vplival na gospodarstvo in kako naj se gospodarstvo pripravi? Zakonodajni sveženj 'Pripravljeni na 55'  bo Evropska komisija predvidoma predlagala 14. julija 2021. Prinaša temeljite spremembe in modernizacijo gospodarstva. Obširen zakonodajni paket bo za Slovenijo med njenim predsedovanjem Svetu EU zelo pomembna tematika. Spletni posvet bo luči omenjenega novega podnebno energetskega svežnja in v kontekstu evropskega zelenega dogovora osvetlil sprejeti zakonodajni predlog še pred obravnavo na Svetu Evropske unije in v Evropskem parlamentu. Dogodek organiziramo v sodelovanju s Predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji. Pričakovani ukrepi na različnih področjih, kot so energetska učinkovitost, obnovljivi viri energije, standardi CO2 za vozila, obdavčitev ogljika in trgovanje z ogljikom, zmanjševanje emisij v kmetijstvu, alternativna goriva, itd., bodo zasnovani z namenom doseganja podnebnih ciljev do leta 2030. Na dogodku bodo sodelovali: mag. Andrej Vizjak, minister za okolje in prostor, Ana Struna Bregar, izvršna direktorica CER, Jerneja Jug Jerše,  vodja predstavništva EU komisije v Sloveniji, Gregor Benčina, predsednik Slovenijales Group d.o.o., podpredsednik sveta CER, Ivo Schmidt, Evropska komisija, Generalni direktorat za energijo, Francesco Ferrero, vodja EIB pisarne v Sloveniji, Martin Porter, izvršni direktor Cambridge ...

19. posvet o procesni metalurgiji jekla, 23. 9. 2021

Vabimo vas na 19. posvet o procesni metalurgiji jekla, ki bo potekal 23. septembra 2021 s pričetkom ob 9:30 uri v prostorih Naravoslovnotehniške fakultete, Aškerčeva 12, Ljubljana (če bodo epidemiološke razmere to dopuščale) oziroma online. Dogodek je tradicionalno namenjen spoznavanju in izmenjavi izkušenj pri skupnih problemih proizvodnje jekla in oskrbe s pomožnimi materiali. Verjamemo, da je bilo obdobje od zadnjega srečanja zelo delovno in da razpolagate z novimi inovativnimi, strokovnimi in znanstvenimi dosežki, tako na področju proizvodnje, raziskav, pomožnih materialov, kakovosti, ekologije kot razvojnih usmeritev. Prosimo vas za prijavo predavanja; predvideli smo, da bi vsako podjetje oz.inštitucija pripravilo po eno predavanje. Naslov in povzetek predavanja nam posredujte do 23. avgusta 2021, da jih bomo lahko objavili v zborniku, ki je tradicionalno na razpolago na dan posveta. Podrobnejši program bo posredovan kasneje. Zaradi lažje organizacije seminarja prosimo, da potrdite udeležbo najkasneje do 2. septembra 2021. Naslove in povzetke predavanj pošljite na: jeklarski.posvet@omm.ntf.uni-lj.si

Arhiv: #GZS: Podjetja podprla predloge v paketu davčnih sprememb 2022-2025

Podjetja so podprla predloge davčnih sprememb in so jim v povprečju naklonjena, saj naj bi to prispevalo k njihovi rasti poslovanja in novemu zaposlovanju. Višino socialno-razvojne kapice vidijo med 4.000 in 5.000 EUR kot najustreznejšo, pri čemer naj bi njena uvedba prinesla novih 6.100 visoko-plačanih delovnih mest. To je pokazala anketa, ki jo je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) izvedla med 140 podjetji. Gospodarska zbornica Slovenije je z anketo med podjetji želela preveriti utrip med podjetji glede napovedanih davčnih sprememb od 2022 naprej. Na anketo, ki je bila izvedena med 1. in 14. junijem 2021, je odgovorilo 140 podjetij. Med respondenti je bilo 23 % velikih podjetij, 30 % srednjih, 47 % pa mikro in majhnih. Glede na splošno populacijo je bila pri odgovorih večja reprezentativnost velikih in srednjih podjetij, po ekonomskem pomenu (glede na dodano vrednost med velikimi in majhnimi družbami) podjetij pa je bila sestava ustrezna. Sektorsko gledano je okoli 40 % podjetij delovalo v predelovalnih dejavnostih, 17 % v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti, 12 % v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, 9 % v trgovini, preostali pa v ...

Arhiv: #vabilo: Horizon Europe Info days, 28. 6. – 9. 7. 2021

Na desetdnevnem dogodku Evropske komisije bodo udeleženci - potencialni prosilci in drugi zainteresirani s področja raziskav in inovacij v EU - lahko pridobili informacije o odprtih razpisih ter imeli možnost postaviti vprašanja o glavnih instrumentih financiranja, postopkih Obzorja Evropa in novostih. Informativni dnevi bodo obravnavali 9 tem. Podrobnejše informacije >>>

Arhiv: Nacionalni program spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence do leta 2025

Vlada RS je konec maja potrdila Nacionalni program spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence do leta 2025. S celovito podporo slovenskim raziskovalno-inovacijskim deležnikom pri razvoju tehnologij in rešitev, temelječih na UI, z uvajanjem in vzpostavitvijo referenčnih rešitev, temelječih na UI, v sodelovanju z vsemi družbenimi skupinami v Sloveniji ter s podporo uveljavitvi slovenskih deležnikov na področju UI tudi v mednarodnem okolju želijo pospešiti gospodarsko rast ter na tej podlagi vzpostaviti prepoznavnost Slovenije kot kredibilnega partnerja pri nadaljnjem uvajanju in regulaciji UI v družbi na človeka osredotočen način in v njegovo dobro. Nacionalni program spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence do leta 2025 (pdf) >>>

Izšla je promocijska brošura SRIP MATPRO na poti k trajnosti

Izšla je promocijska brošura SRIP MATPRO na poti k trajnosti

Brošura (pdf) >>> 22 podjetij in 7 institucij znanja se predstavlja v obsežni promocijski brošuri SRIP MATPRO na poti k trajnosti, ki jo je izdalo Strateško razvojno-inovacijsko partnerstvo Materiali kot končni produkti (SRIP MATPRO). V brošuro je poleg prikaza ključnih aktivnosti in proizvodov vključen tudi trajnostni vidik poslovanja podjetij, strokovni prispevki pa prikazujejo najbolj perspektivne nove materiale ter trende razvoja teh materialov v prihodnosti. Strateško razvojno-inovacijsko partnerstvo Materiali kot končni produkti (SRIP MATPRO) je v počastitev Svetovnega dneva okolja izdalo dvojezično promocijsko brošuro z naslovom SRIP MATPRO na poti k trajnosti. V njej so na kar stotih straneh v besedi in sliki predstavljeni dosežki SRIP-a MATPRO, predvsem pa podjetij, ki kot partnerji sodelujejo v njem in pomenijo najprodornejši, najbolj razvojno naravnan in inovativen del slovenskega gospodarstva. V brošuro je poleg prikaza ključnih aktivnosti in proizvodov vključen tudi trajnostni vidik poslovanja podjetij. Upoštevaje tako evropski Zeleni dogovor kot evropski akcijski načrt za krožno gospodarstvo v SRIP-u MATPRO namreč vse bolj poudarjajo tudi pomen okoljske sledljivosti in medsebojnega sodelovanja deležnikov pri transparentnem trajnostnem, nefinančnem poročanju po vrednostni verigi. Prav ...

Arhiv: #analitika:Sveži obeti o gospodarski rasti vse boljši

Banka Slovenije je precej izboljšala svojo predhodno, decembrsko napoved in ocenjuje, da bo po osrednjem scenariju gospodarska rast v 2021 5,2-odstotna, v 2022 pa 4,8-odstotna. Pripravili so tudi dva alternativna scenarija, ki bi bila lahko posledica gibanja epidemije. V primeru pesimističnih pričakovanj bi BDP porasel za 2,9 %, v primeru optimističnih pa za 6,2 %. Cene primarnih surovin (vir: ECB) naj bi se po letošnjem velikem porastu v 2022 stabilizirale, v 2023 pa že upadle za 8 %. Povprečna rast cen naj bi se v letošnjem letu povečala za 1,3 %, v 2022 in 2023 pa za 1,6 oz. 1,7 %. Zelo zanimiv pogled kaže pričakovana dinamika pri investicijah. Zasebne investicije naj bi se krepile med 5 in 7 % v obdobju 2021-2023, državne pa naj bi po 31-odstotni rasti v 2021, v 2022 porasle še za 13 % in v 2023 še za 5 %.

Arhiv: #analitika: Pet izgubljenih mest na lestvici konkurenčnosti kot resno opozorilo

Slovenija je na IMD lestvici konkurenčnosti inštituta zdrsnila za pet mest, na 40. mesto med 64 državami. Svojo uvrstitev je poslabšala predvsem na področjih poslovne in vladne učinkovitosti ter pri infrastrukturi, medtem ko jo je izboljšala pri gospodarski uspešnost. Pri digitalizaciji v podjetjih so nujni odločnejši koraki in učinkovitejša zakonodaja.Pet pridobljenih mest pri gospodarski uspešnosti je posledica dviga salda tekočega računa plačilne bilance (padec uvoza je bil v 2020 večji od izvoza) ter relativno visokega deleža ohranjenih delovnih mest. Slabost na tem področju predstavlja še vedno nizka deleža tujih neposrednih investicij v Sloveniji ter investicij v osnovna sredstva. Zadnji vpliva tudi na nižjo rast produktivnosti. Tudi delež tujih neposrednih naložb slovenskih podjetij ostaja nižji kot v primerljivih državah. Kot opozarja GZS, je to eden od razlogov za počasnejši prodor slovenskih podjetij na tuje trge.Na področju vladne učinkovitosti smo izgubili pet mest. K temu je prispevala velika rast javno-finančnega primanjkljaja ter slabšanje poslovne zakonodaje. Poslabšali smo se zaradi manj privlačnih spodbud za tuje investitorje, protekcionizma države, ki otežuje poslovanje podjetij, in oteženega zaposlovanja tujcev. Tudi področje varstva konkurence je bilo ...

#poročilo: Uresničitev inovacij s skupnostjo EIT Manufacturing

Spletni dogodek z naslovom Uresničitev inovacij s skupnostjo EIT Manufacturing so 15. junija 2021 organizirali SRIP MATPRO, Inštitut Jožef Stefan in SRIP ToP.Institut Jožef Stefan (IJS) je polnopravni član inovacijske skupnosti Evropskega Instituta za inovacije in tehnologijo na področju proizvodnje [European Institute of Innovation and Technology - EIT Manufacturing] – EIT-M, ki v Evropi povezuje vodilne akterje (podjetja, raziskovalne organizacije in univerze) na področju proizvodnje. Njegova glavna ambicija je, da z močno interdisciplinarno in zaupanja vredno skupnostjo doda edinstveno vrednost evropskim izdelkom, postopkom, storitvam in spodbudi ustvarjanje v okviru globalno konkurenčne in trajnostne proizvodnje.Doc. dr. Igor Kovač, vsebinski koordinator EIT-M na IJS, je na dogodku podal podrobnejše informacije o tem, kaj je EIT-M, kako se lahko podjetja, izobraževalne ustanove in ostali deležniki vključijo v program in kakšne so njihove prve izkušnje.Kot je poudaril, EIT-M za dosego svojih dolgoročnih ambicij uvaja nove programe v celoten trikotnik znanja - za področje inovacij, izobraževanja in ustvarjanja novih podjetij, vse pa z jasnim namenom, pripeljati izdelek, storitev ali postopek na trg (podpirajo pot od TRL 5-7 do TRL 8-9, torej od prototip do ...

Arhiv: #vabilo: Panevropski inovacijski ekosistem, kje smo in kam gremo?, 1. 7. 2021

Mednarodna konferenca ob začetku slovenskega predsedovanja Svetu EU bo posvečena inovacijam in inovacijskemu ekosistemu Evropske unije in Slovenije. Dogodek ob podpori Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo organizira Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), izveden bo v obliki hibrida s kombinacijo dogodka v živo z omejenim številom udeležencev v dvorani na GZS in spletnega prenosa v živo.Program: 9.00 – Pozdravni nagovor (Tibor Šimonka, predsednik GZS in Zdravko Počivalšek, Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo)9.15 – Panevropski inovacijski sistem: recept za zeleno, digitalno in z inovacijami podprto okrevanje (Mariya Gabriel, komisarka za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mladino, Evropska komisija)9.40 – Kje je Slovenija in kam gremo? (Jernej Salecl, direktor direktorata, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo)10.00 – Pogovor z evropskima samorogoma (Mariano Silveyra, Cabify & TBC)10.20 – Odmor s kavo10.40 – Evropska sredstva za raziskave, razvoj in inovacije v naslednjih letih (predstavnik Evropske Komisije)11.00 – Priložnosti za financiranje raziskav, razvoja in inovacij v Sloveniji (Sibil Klančar, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo)11.15 – Pogovor s slovenskimi inovativnimi podjetji – kje so, kam gredo in kako inovirajo? (Saša Rihtaršič, Danfoss; Matjaž Čemažar, ...

#GZS: Predlog Zakona o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov ruši skupni evropski pristop

[Vir: sporočilo za javnost GZS] Konec maja je bil v obravnavo in sprejem poslan predlog Zakona o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov. Gospodarska zbornica Slovenije opozarja, da predlog zakona ruši skupno politiko in pristop, ki na področju emisij iz industrijskih naprav v EU velja že skoraj 35 let in zajema cca 50.000 naprav. Z usmerjanjem zgolj na emisije v zrak iz nekaterih naprav namreč vzpostavlja parcialni pogled na okolje.Na Gospodarski zbornici Slovenije izpostavljamo, da predlog zakona s pomanjkljivo strokovno tehničnim vpogledom v področje, ki ga želi urediti, naprave za sežig in sosežig odpadkov v Sloveniji spravlja v potencialno neskladje z dogovorjenimi tehnološkimi merili, ki so strokovno opredeljena in dogovorjena na ravni EU ter za vse v celotni Evropi veljajo enako.Mejne emisijske vrednosti, ki jih je možno v določeni panogi doseči z uporabo najboljših razpoložljivih tehnik, se ugotavljajo skozi »Seviljski proces«, ki predstavlja poseben protokol zbiranja podatkov o uporabljenih tehnologijah in z njimi povezanimi emisijskimi vrednostmi, na osnovi katerih se pripravijo referenčni dokumenti najboljših razpoložljivih tehnologij - »BAT«. Imenovani protokol določa tudi postopke zagotavljanja in preverjanja kakovosti zbranih ...

Arhiv: #razpisi: Evropska komisija objavila programe dela za Obzorje Evropa za leti 2021-2022

Katere raziskave bodo (so)financirane preko Obzorja Evropa, novega evropskega programa za raziskave in inovacije? Evropska komisija je skupaj z nacionalnimi strokovnjaki več mesecev pripravljala programe dela, od 15.junija 2021 pa so ti tudi uradno objavljeni na portalu Funding & Tenders Portal, enotni vstopni točki za vse centralizirane programe Unije. o vseh programov dela lahko dostopate preko povezave >>> Portal Funding & tender opportunities >>>  

Arhiv: #GZS: Povišanje višine prispevka za energetsko učinkovitost

Do 25. 6. 2021 je v javni obravnavi predlog Uredbe o spremembah uredbe o zagotavljanju prihrankov energije. Predlog predvideva povišanje višine prispevka za energetsko učinkovitost, ki ga plačuje končni odjemalec električne energije, zemeljskega plina in toplote iz omrežja ter končni odjemalec trdnih, tekočih in plinastih goriv je preračunano na prodajno enoto za posamezno vrsto energije. Prvo povišanje, ki bo veljalo predvidoma od 1. 10. 2021 do konec 2023, predvideva 50 % povišanje prispevka na prodajno enoto za posamezno vrsto energije. Drugo poviševanje višine prispevka v višini 50 % je predvideno za obdobje 2024-2025 in tretje 50 % povečanje od 2026 naprej. Če ponazorimo, se bo višina prispevka za električno energijo s sedanje vrednosti 0,08 €c/kWh povišala na vrednost 0,27 €c/kWh v letu 2026. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) pripravlja skupni odziv na objavljeni predlog v času javne razprave in  člane vabi k posredovanju pripomb na elektronski naslov romana.bencina@gzs.si do vključno 23. 6. 2021. Tabelarični prikaz: ...

Arhiv: #koronainfo: S 15. junijem konec epidemije

S 15. junijem se je epidemija COVID-19 v Sloveniji iztekla. Po besedah državnega sekretarja na Ministrstvu za zdravje mag. Franca Vindišarja je trenutna epidemiološka situacija v državi ugodna, vendar bo svetovalna skupina kljub razglašenemu koncu epidemije še naprej tedensko ocenjevala potrebnost posameznih ukrepov, večjih sproščanj se za sedaj ne nadejajo. Več na portalu gov.si >>>

SRIP MATPRO na 20. okoljskem dnevu gospodarstva

Strateško razvojno-inovacijsko partnerstvo Materiali kot končni produkti - SRIP MATPRO so v prvem sklopu Okoljskega dneva gospodarstva, ki je potekal virtualno 4. junija 2021, predstavili predstavniki gospodarstva in institucij znanja: NOVE VREDNOSTNE VERIGE ZA PODNEBNO NEVTRALNO KROŽNO GOSPODARSTVO SE ZAČENJAJO S PRAVIMI SUROVINAMI – MATERIALI, MOŽNOSTI NJIHOVEGA RAZVOJA IN PREBOJA dr. Matjaž Godec, Inštitut za kovinske materiale in tehnologije: RAZVOJ MATERIALOV IN TEHNOLOGIJ ZA ZELENI PREHOD dr. Jožef Medved, Naravoslovnotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, dr. Bojan Podgornik, Inštitut za kovinske materiale in tehnologije, dr. Peter Cvahte, IMPOL 2000 d.d., dr. Stanislav Kores, TALUM d.d. Kidričevo POLIMERNI MATERIALI PRIHODNOSTI KOT POMEMBEN ELEMENT NA POTI DO TRAJNOSTI dr. Andrej Kržan, Kemijski inštitut in  Jure Pocrnjič, AFormX d.o.o.. Poseben poudarek je bil tokrat namenjen dvema pilotnima centroma, SiPCAST – Slovenski pilotni center za napredne strjevalne tehnologije in SiPCOMAT – Slovenski pilotni center za kompozitnr materiale.    

Arhiv: #vabilo: Posvet Digitalni razvoj Slovenije: perspektive, problemi in rešitve, 15. 6. 2021 od 11.00 do 14.30

Svet za razvoj SAZU izvaja serijo posvetov na temo Komunikacijske tehnologije za življenje na daljavo: med oddaljenostjo in odtujenostjo. Četrti posvet z naslovom Digitalni razvoj Slovenije: perspektive, problemi in rešitve bo potekal v torek, 15. junija 2021 med 11. in 14.30 uro v digitalnem okolju MiTeam. Ob tem še posebej vabijo člane SRIP-ov, da pripravijo svoje predstavitve in jih preko povezave v vabilu pošljejo za objavo v virtualno okolje MiTeam. Podjetjem na ta način posvet ponuja odlično priložnost, da opozorijo nase tako »Europe’s largest digital innovation community« kot tudi na svoje inovativne rešitve, ki predstavljajo potencial za financiranje iz NOO programa in drugih EU sredstev. Na posvetu bo gost tudi eden glavnih svetovalcev EU na digitalnem področju Willem Jonker, ki bo po svojem nastopu cca 20 minut na voljo za odgovore na vprašanja udeležencev. V zaključku nudijo zainteresiranim podjetjem možnost dvominutnega nastopa v živo. Podrobnejše informacije najdete v pripetem pdf dokumentu >>>  

Arhiv: #koronainfo: Predlogi GZS za spremembe in dopolnitve predloga zakona o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) posredovala pripombe na objavljeni predlog interventnega zakona, namenjenega predvsem pomoči najbolj prizadetim dejavnostim. Pri tem je izpostavila, da so bile tudi druge dejavnosti omejene v svojem delovanju, bodisi neposredno z začasnimi prepovedmi bodisi zaradi same narave dela. Zato se GZS zavzema za horizontalne ukrepe, ki so dostopni vsem gospodarskim subjektom pod enakimi pogoji, s čemer se zagotavlja enakopraven položaj vseh gospodarskih subjektov na trgu. Kot ključne ukrepe vidi zbornica razširitev uporabe Pravilnika o merilih sorazmernosti, površinsko odkopavanje v zvezi z reševanjem podaljševanja koncesij za izkope mineralnih surovin za slovensko industrijo gradbenega materiala ter podaljšanje ukrepa subvencioniranja dviga minimalne plače v 2021 do konca leta 2021. Poleg teh pa je GZS navedla predloge za spremembe/dopolnitve obstoječih členov predloga zakona in še enkrat izpostavila tiste predloge za dodatne ukrepe, ki bi po mnenju GZS še bili nujni. Svoje pripombe je GZS pred že predstavila tudi na seji Strokovnega sveta za konkurenčno in stabilno poslovno okolje.

Arhiv: #vabilo: Uresničitev inovacij s skupnostjo EIT Manufacturing, 15.6. 2021 ob 15. uri

Vljudno vabljeni na predstavitev v soorganizaciji SRIP-a MATPRO, Inštituta Jožef Stefan in SRIP ToP: Uresničitev inovacij s skupnostjo EIT Manufacturing. Institut Jožef Stefan (IJS) je v letu postal pravnomočni član inovacijske skupnosti Evropskega Instituta za inovacije in tehnologijo (European Institute of Innovation and Technology -EIT), ki v Evropi povezuje vodilne akterje na področju proizvodnje (Manufacturing) - EITM (https://eitmanufacturing.eu/). Njegova glavna ambicija je, da z močno interdisciplinarno in zaupanja vredno skupnostjo doda edinstveno vrednost evropskim izdelkom, postopkom, storitvam in spodbudi ustvarjanje v okviru globalno konkurenčne in trajnostne proizvodnje. Cilj EITM ni le prilagoditi se 4. industrijski revoluciji, temveč jo voditi. V ta namen uvaja nove programe v celoten trikotnik znanja - za področje izobraževanja, inovacij in ustvarjanja podjetij. Doc. dr. Igor Kovač, vsebinski koordinator EITM na IJS, bo v ta namen podal informacijo, kaj je EITM, kako se lahko podjetja, izobraževalne ustanove in ostali vključijo v program in kakšne so prve izkušnje. Prijava >>> Na e-naslov boste prejeli potrditev vaše prijave, kjer boste imeli priloženo tudi povezavo na predstavitev.

Arhiv: #analitika: Proizvajalci v območju evra brez skrbi pri naročilih, s skrbmi pri dobavi materiala

Indeks nabavnih managerjev v proizvodnji v območju evra je maja dosegel najvišji nivo, 63,1 (24-letni vrh), kar je bilo nad prvo oceno (62,8). Na Nizozemskem, v Avstriji, Italiji in na Irskem so beležili rekordne ravni, v Franciji, Španiji in Grčiji so bili od rekordov oddaljeni le malo. Dolgi dobavni roki dvigujejo raven cen pri surovinah in polproizvodih, saj proizvajalci tekmujejo za omejen nabor vhodnih materialov. Ker se povpraševanje kot plima širi, je doseglo skoraj vse članice, precej podobno je v svetovni proizvodnji. Pogled na lestvico pričakovanj med državami (J.P. Morgan Global Manufacturing) kaže, da je optimizem največji prav v državah območja evra, drugih državah članicah EU-27 in ZDA, sledijo Tajvan, Avstralija, Kanada (zadnji veliki proizvajalki surovin), Brazilija in Južna Koreja.[Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS od 29. maja do 4. junija 2021 ]

Arhiv: #analitka: Cene v območju evra višje predvsem zaradi učinka energentov

V maju 2021 se je medletna rast cen (HICP indeks, princip teritorialnih nakupov) povišala na 2 % v območju evra, kar je bilo pretežno posledica rasti cen energentov (+13,1%). Cene košarice potrošnikov brez energentov so medletno porasle le za 0,9 %, kar ne odstopa veliko od trendov v preteklih mesecih. Pri tem je potrebno opozoriti, da so se uteži v košarici HICP v začetku leta prilagodile povprečni porabi potrošnikov v letu 2020, ki je bila netipična. To pomeni, da je dejanska inflacija, ki jo doživlja povprečni potrošnik, nekoliko višja kot sicer kaže sprememba.[Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS od 29. maja do 4. junija 2021 ]

Arhiv: #analitika: Slovensko gospodarstvo v 1. četrtletju po rasti presenetilo

Bruto domači proizvod v Sloveniji se je v 1. četrtletju 2021 na letni ravni realno povečal za 1,6 % (prilagojeno za sezono in koledar za 2,3 %), kar je primerjalno gledano najvišja rast med članicami EU, ki so podatke že objavile na portalu Eurostata. Predhodno smo ocenjevali, da bo padec sicer manjši od povprečja EU-27, nekje pri 1 %, pri čemer smo bili med večjimi optimisti. Tehtan padec v EU-27 je znašal (brez sedmih manjših EU držav) 1,7 % (prilagojeno za sezono in koledar, kar zagotavlja ustrezno primerjavo), pri čemer so največje padce beležile Portugalska (-5,4 %), Španija (-4,3 %) in Nemčija (-3,0 %), med primerljivimi srednjeevropskimi državami pa je bila situacija precej različna. Le Slovaška je beležila rahlo rast (+0,5 %). Srednji padec (se razlikuje od tehtanega, ker izenači pomen velikih in majhnih članic EU) je znašal 1,3 %, kar je nekoliko manj od tehtanega, in je posledica tega, da so večja gospodarstva bolj razvita, z večjim deležem storitev, še posebej turizma (ta je še vedno bolj prizadet kot ostale dejavnosti). Presenetljiva je primerjava različnih elementov izdatkovne strukture BDP. ...

Arhiv: #poročilo: 20. okoljski dan gospodarstva: slovenski industrijski ekosistemi za zeleni prehod gospodarstva in družbe

Arhiv: #poročilo: 20. okoljski dan gospodarstva: slovenski industrijski ekosistemi za zeleni prehod gospodarstva in družbe

Ljubljana, 4. junij 2021 – Okoli 130 udeležencev se je danes, še virtualno, udeležilo jubilejnega, 20. okoljskega dneva gospodarstva, mednarodne strokovne konference, ki poteka na GZS ob svetovnem dnevu okolja že dve desetletji. Letos je bil osredotočen na verige vrednosti v gospodarstvu in na njihovo vlogo pri prehodu gospodarstva, pa tudi širše družbe, v podnebno nevtralno, krožno prihodnost, kar narekuje paradigma trajnostnega razvoja že od 80-tih let prejšnjega stoletja. Prave začetke dejanskega prehoda v večjo trajnostnost vse bolj podpira znanost z razvojem in prodorom tako novih materialov, tehnologij,… kot tudi poslovnih modelov, zasnovanih na obnovljivih virih energije in digitalizacije. Današnji dogodek je pokazal, da bo za uspešen prehod potrebno povezovanje, sodelovanje in zaupanje različnih gospodarskih in tudi družbenih deležnikov. Kot je uvodoma poudaril generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti, evropska industrijska politika prepoznava, da je za uspešen zeleni prehod ključno oblikovanje industrijskih ekosistemov, ki zajemajo vse akterje, delujoče v vrednostni verigi - od najmanjših zagonskih do največjih podjetij, od akademskih krogov do raziskovalcev, od ponudnikov storitev do dobaviteljev. »Tako evropska industrijska politika kot slovenska industrijska strategija stavita na dvojni zeleni ...

Arhiv: #analitika: IMF opozarja na napovedano rast javnih investicij

Svetovni denarni sklad (IMF) je pričakovano izdal nekoliko bolj previdno napoved o gospodarskih gibanjih za leti 2021 in 2022 za Slovenijo. BDP naj bi se letos po njihovi oceni okrepil »le« za 3,9 %, v naslednjem letu pa za 4,5 %. Sloveniji predlagajo ohranjanje fiskalne podpore na kratek rok, predvsem zaradi negotovosti, povezane s pandemijo. Ko se bo gospodarsko okrevanje okrepilo, bi morali podporne ukrepe umakniti. Javno-finančni primanjkljaj naj bi zmanjševal v srednjem roku zmerno hitro, fiskalno pravilo pa bi moralo še vedno biti upoštevano. Ambicioznim napovedim o javnih vlaganjih bi moralo slediti okrepljeno upravljanje javnih financ z namenom znižanja tveganj pri njihovi izvedbi.[Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS od 22. do 29. maja 2021 ]

Arhiv: #analitika: Cene uvoženih proizvodov višje predvsem pri energentih, delno surovinah

Cene uvoženih proizvodov so bile v aprilu 2021 v povprečju za 1,8 % višje kot v prejšnjem mesecu in za 7,0 % višje kot pred enim letom. Od uvoženih proizvodov so se v enem letu najizraziteje podražili proizvodi v skupini oskrba z električno energijo, plinom in paro (za 179 %) ter proizvodi v skupini surova nafta in zemeljski plin (za 77 %), izraziteje pocenili pa proizvodi v skupini premog in lignit (za 14,6 %). V prvih štirih mesecih so tako bile povprečne cene uvoženih energentov višje za 14 %, surovin za 5 %. Na drugi strani so bile cene proizvodov za investicije višje za 1,1 %, proizvodov za široko porabo pa nižje za 1,1 %. Iz tega sledi, da se višje cene surovin še ne odražajo tudi v višjih cenah uvoženih polproizvodov in končnih proizvodov, vendar bi se morala tudi dinamika teh cen vsaj začasno okrepiti [Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS od 22. do 29. maja 2021 ]

Arhiv: #analitika: Splošna poslovna klima v Nemčiji še navzgor

Splošni indeks gospodarskih pričakovanj nemškega instituta IFO se je pričakovano izboljšal v maju (s 96,6 v aprilu na 99,2 v maju), kar je najvišja vrednost po maju 2019. Optimizem v predelovalnih dejavnostih se je nekoliko znižal, v storitvah, ki se sproščajo, pa se je povišal na najvišjo vrednost po februarju 2020. Trgovina na debelo beleži nova naročila (tudi zaradi rasti industrije), trgovina na drobno pa pričakuje nove sprostitve. V gradbeništvu se je optimizem okrepil, vendar je pomanjkanje gradbenih materialov večje kot je bilo pred mesecem dni.[Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS od 22. do 29. maja 2021 ]

Arhiv: #analitika: Nemški stroji na tujih trgih iskani bolj kot avtomobili

Majska anketa nemškega instituta IFO je pokazala, da so se izvozna pričakovanja nemških družb zgolj nekoliko ohladila (23 točk, 23,9 v aprilu), vendar ostajajo zgodovinsko visoka. Predvsem so se izvozna naročila umirila v avtomobilski industriji, industriji prehrane in tekstilni industriji. Elektroindustrija in strojegradnja se na drugi strani soočata s pospeškom novih naročil, podobno velja za kemično industrijo. Po več mesecih stagnacije je konjunktura naročil zajela tudi nemško pohištveno industrijo.[Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS od 22. do 29. maja 2021 ]

Arhiv: #analitika: Dobički v 2020 višji le v IKT dejavnostih

Nekoliko bolj poglobljen vpogled v podatke o poslovanju gospodarskih družb v letu 2020 razkriva, da so se čisti prihodki od prodaje v 2020 znižali za 6,8 % (-6,9 mrd EUR), od tega za 3,7 mrd EUR na domačem trgu (-6,5 %) in za 3,1 mrd EUR na tujem trgu (-7,3 %). Pogled po dejavnostih kaže, da je bilo nominalno znižanje prodaje najvišje v trgovini (-2,6 mrd EUR) in predelovalnih dejavnostih (-1,8 mrd EUR), v drugih raznovrstnih dejavnostih (-470 mio EUR) in gostinstvu (-460 mio EUR). Med redkimi dejavnostmi z rastjo so bili gradbeništvo (+70 mio EUR), oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki ter saniranje okolja (+16 mio EUR). Nominalni padec postavke »stroški blaga, materiala in storitev« je bil pri 6 mrd EUR, kar je prispevalo k dvigu bruto marže (prodaja-stroški/prodaja) s 23,2 % na 23 %. Dodana vrednost je upadla »le« za 1,1 % oz. za 272 mio EUR, vendar je potrebno imeti v mislih, da je k nizkemu padcu pomembno prispevalo tudi večje izplačilo subvencij, predvsem tistih za ohranjanje zaposlenosti. Na eni strani je to prispevalo ...

Arhiv: #vabilo: sestanek z raziskovalci IJS in predstavitev Obzorje Evropa: Podnebje, energija in mobilnost, 4. 6. 2021

Vabljeni na virtualne 1 na 1 sestanke med slovenskimi podjetji in raziskovalci IJS na temo Obzorje Evropa: Podnebje, energija in mobilnost v petek, 4. junija 2021, ob 11:30 preko spletnega sistema Zoom Več informacij o strukturi vsebine razpisov >>> Cilj sestankov je identifikacija tem in partnerstev za skupne prijave na razpise. Prijave zbiramo preko registracijskega obrazca do srede, 2. junija 2021, do 14:00. Kmalu zatem boste prejeli povezave in navodila za udeležbo. Mreženje organizira Center za prenos tehnologij in inovacij (CTT) v sodelovanju s Centrom Pametna mesta in skupnosti. Pred tem je med 10:00 in 11:30 organiziran info dan, predstavitve Obzorje Evropa: Podnebje, energija in mobilnost. Program: 10:00 – 10:30  Predstavitev destinacij 1, 2, 3, 4, in 9 področja Obzorje Evropa, steber II, grozd V: Podnebje, energija in mobilnost; dr. Milena Černilogar - Radež, MIZŠ 10:30 – 11:00  Predstavitev destinacij 5, 6, 7 in 8 področja Obzorje Evropa, steber II, grozd V: Podnebje, energija in mobilnost; mag. Erik Potočar, MIZŠ 11:00 – 11:15 Pogled na partnerstva in misije, dr. Milena Černilogar - Radež, MIZŠ 11:15 – 11:30 Vprašanja in diskusija Predstavitev bo potekala preko povezave Zoom. Predstavitev MIZŠ organizira direktorjeva ...

#poročilo: Predstavitev možnosti sodelovanja članov SRIP-a MATPRO na EXPO 2020 v Dubaju

1. junija je bila za člane SRIP-a MATPRO organizirana predstavitev možnosti sodelovanja na EXPO 2020 v Dubaju. Na dogodku sta Marko Limbek (SPIRIT Slovenija) in Nataša Turk (GZS-Center za mednarodno sodelovnje) predstavila celovito ponudbo za sodelovanje podjetij, ki obsega nastop v slovenskem paviljonu preko podjetniškega in poslovnega paketa in /ali udeležbo v slovenskih vladno-gospodarskih delegacijah. Na razstavi bo ena izmed enajstih krovnih tematik predvidoma tudi razvoj in materiali prihodnosti, kar lahko pomeni odlično priložnost za predstavitev dosežkov članov SRIP-a MATPRO. Več informacij na portalu https://expo2020slovenia.si/

#razpisi: Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem EGP 2014–2021: JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROJEKTOV V OKVIRU PROGRAMA BLAŽENJE PODNEBNIH SPREMEMB IN PRILAGAJANJE NANJE

Cilj razpisa je podpreti ukrepe za ublažitev podnebnih sprememb in zmanjšanje ranljivosti na podnebne spremembe. Projekti morajo prispevati k rezultatom in neposrednim učinkom dveh programskih področij: (1) Obnovljivi viri energije, energetska učinkovitost, energetska varnost in (2) Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Predmet javnega razpisa je izbor projektov, katerim se dodelijo sredstva Norveškega finančnega mehanizma 2014–2021 oziroma Finančnega mehanizma EGP 2014–2021 in pripadajoče slovenske udeležbe ter sledijo glavnima ciljema finančnih mehanizmov: (1) prispevati k zmanjšanju gospodarskih in socialnih razlik v evropskem gospodarskem prostoru ter (2) krepiti bilateralne odnose med Slovenijo in državami donatoricami – Islandijo, Lihtenštajnom in Norveško. K prijavi so vabljeni prijavitelji s projekti, ki prispevajo k povečanju proizvodnje energije iz obnovljivih virov, izboljšanju upravljanja trajnostne mobilnosti, uveljavljanju načel krožnega gospodarstva in izboljšanju upravljanja ekosistemov pod pritiskom zaradi podnebnih sprememb. Skupna višina razpoložljivih sredstev v okviru tega javnega razpisa je 15.564.705,88 EUR. Delež sofinanciranja projektov znaša do 100 % vseh upravičenih izdatkov. Obdobje trajanja projektov je najmanj 12 mesecev in ne več kot 24 mesecev, vsekakor pa se morajo zaključiti najpozneje do 30. aprila 2024. Rok za prijavo: 30. september 2021 do 12. ...

Arhiv: #razpisi: Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem EGP 2014–2021: JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROJEKTOV V OKVIRU PROGRAMA IZOBRAŽEVANJE – KREPITEV ČLOVEŠKIH VIROV

Cilj razpisa je podpreti ukrepe za izboljšanje spretnosti, sposobnosti in znanja ljudi. Projekti morajo prispevati k rezultatom in neposrednim učinkom dveh programskih področij: (1) izobraževanje in usposabljanje, štipendije, vajeništvo in podjetništvo za mlade ter (2) usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Predmet javnega razpisa je izbor projektov, katerim se dodelijo sredstva Norveškega finančnega mehanizma 2014–2021 in pripadajoče slovenske udeležbe ter sledijo glavnima ciljema finančnega mehanizma: (1) prispevati k zmanjšanju gospodarskih in socialnih razlik v evropskem gospodarskem prostoru ter (2) krepiti bilateralne odnose med Slovenijo in Norveško. K prijavi so vabljeni prijavitelji s projekti, ki prispevajo k spodbujanju institucionalnega sodelovanja na vseh ravneh formalnega in neformalnega izobraževanja, izboljšanju podpornega okolja za naslovljene prikrajšane skupine ter izboljšanju usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. Skupna višina razpoložljivih sredstev v okviru tega javnega razpisa je 11.299.156,00 EUR. Delež sofinanciranja projektov znaša do 100 % vseh upravičenih izdatkov. Obdobje trajanja projektov je najmanj 12 mesecev in ne več kot 24 mesecev, vsekakor pa se morajo zaključiti najpozneje do 30. aprila 2024. Rok za prijavo: 30. september 2021 do 12. ure. Informativna delavnica >>> Več informacij >>>    

Arhiv: #vabilo: Spletna predstavitev osnutka Uredbe o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje

Vabimo na predstavitev osnutka uredbe o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje. Osnutek uredbe, ki je v javni razpravi, bo predstavila mag Jana Miklavčič, s Sektorja za odpadke na Ministrstvu za okolje in prostor. Dogdek organizira GZS - Služba za varstvo okolja. Predstavitev bo potekala preko spleta, v ponedeljek 7. junija, s pričetkom ob 10:00 S predlogom uredbe se ureja posamezne cilje in ukrepe za posamezne plastične izdelke za enkratno uporabo in ribolovno orodje, ki vsebuje plastiko ter cilje in ukrepe za odpadke, ki nastanejo iz teh proizvodov, skupen cilj pa je zmanjšanje onesnaževanja okolja z odpadki iz teh proizvodov ter smotrna zasnova in raba teh proizvodov. Predlog uredbe tako z namenom zmanjšanja onesnaževanja okolja, zlasti vodnega (morskega) okolja, določa ukrepe za 10 najpogosteje najdenih plastični proizvodov za enkratno uporabo na obalah oceanov v EU in za ribolovno opremo, ki vsebuje plastiko Vljudno vabljeni! Spletni obrazec za prijavo na dogodek >

Arhiv: #koronainfo: Ukrep čakanja na delo Vlada RS podaljšala še za mesec junij

Vlada Republike Slovenije je na 77. redni seji med drugim sprejela sklep o podaljšanju ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo še za mesec junij. Po vseh protikoronskih zakonih je Zavod RS za zaposlovanje do vključno 20. maja 2021 za ukrep povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo delodajalcem izplačal 533,1 mio EUR, in sicer 31.605 delodajalcem za 214.128 zaposlenih (ena oseba oziroma en delodajalec je štet enkrat). Več informacij o seji vlade >>>