V okviru Instrumenta za okrevanje »NextGenerationEU« bo Slovenija lahko izkoristila okvirno 5,7 milijard evrov, od tega je 3,6 milijard evrov posojil in 2,1 milijarde evrov nepovratnih sredstev (312 milijonov evrov iz pobude React-EU, 134 milijonov evrov iz Sklada za pravični prehod, 1,6 milijarde evrov iz Mehanizma za okrevanje in odpornost ter 68 milijonov evrov za Razvoj podeželja).

Spletni dogodek, ki je potekal 2. marca 2021, je bil posvečen možnostim za slovensko-angleško znanstveno sodelovanje in mobilnosti raziskovalcev ter vlogi Velike Britanije v programu Horizon Europe. Kljub izhodu Velike Britanije iz EU namreč ostaja na voljo več različnih možnosti mobilnosti za raziskovalce iz obeh držav.

Ob javni obravnavi novega zakona o varstvu okolja, ZVO-2 v začetku letošnjega leta, se je ponovno odprlo vprašanje ureditve proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO) v Sloveniji, še posebej na področju embalaže in odpadne embalaže.

a Slovenijo veljajo protidumpinške carine v višini 13,43 odstotka

PKP7 je določil, da se bo pri ugotavljanja izpolnjevanja kriterija znižanja prihodkov za uveljavljanje nekaterih protikoronskih ukrepov upoštevalo merilo sorazmernosti.

Osrednji temi sta bili digitalizacija HR procesov v podjetju in učinkovito podajanje navodil.

Spodbujanje prehoda na zeleno gospodarstvo je ključni cilj navedenega instrumenta. Poleg omenjenega načela bo k temu prispevala tudi zahteva, da mora vsaj 37 % odhodkov za naložbe in reforme iz vsakega nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost biti namenjeno za dosego podnebnih ciljev.

SPIRIT Slovenija želi s pozivom dopolniti bazo t. i. ambasadorjev, katerih poslovni modeli, rešitve, izdelki in storitve izkazujejo ključne komponente slovenskega gospodarstva: zeleno, kreativno in pametno. Poziv je odprt do 12. 3. 2021.

Dnevni podatki o registrirano brezposelnih se v februarju po večjem sezonskem naraščanju v januarju zopet znižujejo, kar pomeni, da se zaposlenost povečuje.

Decembrska povprečna bruto plača (pri pravnih osebah), sicer izplačana v januarju 2021, je znašala dobrih 2.020 in je bila medletno višja za 8,9 %.

Izvoz blaga je bil decembra po podatkih iz plačilne bilance višji za 6,7 %, v celem letu pa nižji za 7,5 %. Pri storitvah je padec v potovanjih decembra prispeval k 13-odstotnemu medletnemu znižanju.

Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je na Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS) podalo pojasnilo 19. člena ZDUOP (PKP8).

GZS, ZBS in OZS so 17. februarja v skupnem pozivu na Vlado RS naslovili pobudo, da se predlogi podaljšanja nekaterih ukrepov s področja moratorijev in državnih jamstev za nova posojila vključijo v #PKP9.

GZS na podlagi izvedene ankete ugotavlja, da bo prejeto pomoč v 2021 vračalo kar 39 % podjetij, kar pomeni dobro priložnost za oblikovanje podpornih ukrepov za rast, ki bi navedena sredstva usmerila v spodbujanje inovativnosti in investicij. S tem bi država brez javno-finančnega bremena spodbudila tudi gospodarski potencial v zasebnem sektorju, ki je ključen za dolgoročno rast produktivnosti in približevanje cilju doseganja 60.000 EUR dodane vrednosti v letu 2025.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je podalo pojasnila v zvezi s tretjim odstavkom 44. člena Zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic covid-19 (v nadaljevanju: ZDUOP); zakon v členih od 39 do 53 ureja začasni ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, pri čemer se v 44. členu določa višino delnega povračila nadomestila plače.