Arhiv: #analitika: Protikoronski ukrepi v prvih dveh mesecih povečali primanjkljaj za 0,5 mrd EUR

Fiskalni svet je v svojem marčevskem poročilu ugotovil, da je primanjkljaj državnega proračuna v prvih dveh mesecih 2021 po začasnih podatkih znašal 661 mio EUR, kar je skoraj četrtina s proračunom predvidenega primanjkljaja za celo leto 2021. Brez učinka COVID ukrepov bi primanjkljaj znašal -128 mio EUR. Učinki COVID ukrepov so pomenilo 522 mio EUR več izdatkov in 16 mio EUR manj prihodkov. Na prihodkovni strani je bil izrazit upad DDV (-22 %) in trošarin (-20 %), skupaj za 205 mio EUR. To je povezano z manjšo mobilnostjo prebivalstva ter trošenja. Prihodki od EU sredstev (stara EU perspektiva) so bili višji za 42 mio EUR, nedavčni prihodki za 78 mio EUR. Na odhodkovni strani je bil izrazit porast pri transferjih gospodinjstvom in posameznikom (+274 mio EUR), pri stroških dela državnih uslužbencev (+151 mio EUR) in pri subvencijah (+114 mio EUR). Kljub višjemu javnemu dolgu so izdatki iz naslova obresti upadli za 67 mio EUR.
Skupni neposredni učinek COVID ukrepov od marca 2020 naj bi tako znašal skoraj 3,293 mrd EUR, skupni obseg z upoštevanjem še potencialnega učinka na rezultate državnega proračuna iz naslova poroštev, likvidnostnih kreditov in odlogov plačil kreditnih obveznosti pa 3,494 mrd EUR.
V ukrepe za ohranjanje delovnih mest je bilo decembra 2020 vključenih 71.200 zaposlenih oziroma 8,9 % vseh zaposlenih, kar je bilo za polovico manj kot aprila in maja 2020. Temeljni dohodek je decembra prejelo 33.600 samozaposlenih oziroma okoli tretjina vseh, medtem ko je spomladi lani ta delež znašal okoli 45 %.
Evropska komisija pa je sprejela priporočilo, ki državam članicam zagotavlja širše smernice za izvajanje fiskalnih politik v prihajajočem obdobju. Komisar za gospodarstvo Gentiloni je ob tem potrdil, da je za leto 2022 verjetno jasno, da bo fiskalna podpora še vedno potrebna. Hkrati bo verjetno fiskalno politiko treba prilagoditi različni hitrosti okrevanja posamezne države in njenemu osnovnemu fiskalnemu položaju. To z drugimi besedami pomeni, da bodo lahko države članice z večjimi padci v BDP in počasnejšim gospodarskim okrevanjem beležile nekoliko večje primanjkljaje (Italija, Španija) kot druge (Nemčija, Nizozemska).Te smernice so pomembne, ker morajo države članice pripraviti letni program stabilnosti in konvergenčni program, ki ju morajo Komisiji predložiti aprila 2021.

Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista pri Analitiki GZS, 5. 3. 2021


Fotogalerija