[Povzeto po besedilu CER - Zavoda za spodbujanje inovativnih rešitev za trajnostni razvoj, energetsko učinkovitost in nizkoogljičnost: Slovenija lahko v devetih letih doseže zastavljene podnebne cilje]
Na spletnem strokovnem dogodku Šampioni zelene preobrazbe: Gospodarstvo v pripravah za 55% znižanje emisij do leta 2030, ki ga je 13. aprila 2021 organiziral CER - Zavod za spodbujanje inovativnih rešitev za trajnostni razvoj, energetsko učinkovitost in nizkoogljičnost, so o vprašanjih, kako se sektorji soočajo s to tranzicijo in v katerih fazah so, kaj podjetja potrebujejo na tej poti in kakšni so podnebni cilji Slovenije, razpravljali minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak, izvršni predsednik Inštituta za trajnostno voditeljstvo Cambridge v Bruslju Martin Porter, Daniel Vallentin iz Stieftung 2°, Juoni Keronen iz finske koalicije Climate Leadership in evropska poslanca Franc Bogovič in dr. Klemen Grošelj.
Minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak je uvodoma povedal, da bo prihodnji teden vlada obravnavala Resolucija o dolgoročni podnebni strategiji do leta 2050, ki bi jo lahko že v mesecu ali dveh lahko obravnaval Državni zbor. »Strategija temelji na nekaterih že sprejetih odločitvah, vendar bosta denimo nacionalni energetski in podnebni načrt v naslednjem letu podvržena spremembi,« je povedal Vizjak. Tudi slovenski nabor podnebnih ukrepov bo moral upoštevati tako okoljski kot socialni in razvojni vidik. Prehod bo večinoma financiral s pomočjo evropskega denarja, imamo pa na voljo tudi nekatere lastne vire, denimo Sklad za podnebne spremembe, iz katerega bi bilo lahko letno na voljo 100 milijonov evrov.
Martin Porter, izvršni predsednik Inštituta za trajnostno voditeljstvo Cambridge v Bruslju, je poudaril, da je iniciativa EU pomembna zavoljo dolgoročnih pozitivnih učinkov, zaveza EU »Fit for 55« pa zadeva vse sektorje. Po njegovih besedah so podjetja, ki se lotijo sprememb, »bolj uspešna in bodo tudi v prihodnje vodilna na tem področju ter tudi bolj konkurenčna.«
Nemčija načrtuje, da bodo do podnebne nevtralnosti do leta 2050 prišli v 12 korakih, med katerimi so tudi obnovljivi viri energije, konkurenčna cena električne energije, tehnologije, ki slonijo na vodiku, krožno gospodarstvo. Več bo vlaganja tudi v raziskave in razvoj za učinkovite tehnologije, sočasno bo treba pospešiti tudi prodajo okolju bolj prijaznih proizvodov in tehnologij.
»V Nemčiji je industrija ugotovila, da so obnovljivi viri energije (OVE) hrbtenica prehoda v brezogljično družbo sočasno z vodikovimi tehnologijami in da mora vlada pospešiti tovrstni razvoj,« je povedal Daniel Vallentin iz Stieftung 2°. Ker zaenkrat še ni poslovnega modela za sicer bistveno dražje nizkoogljične tehnologije, se s podjetji intenzivno pogovarjajo o t. i. carbon contracts, »v skladu s katerimi bi dodatne stroške investicije krila država, denar pa bi šel le za projekte, ki bodo resnično zmanjšali izpuste.«
Juoni Keronen iz finske koalicije Climate Leadership, je dejal, da bo morala Finska v naslednjih desetih letih vložiti 3500 milijard oziroma 350 milijard na leto med 2021 in 2030, da bi zmanjšali izpuste za 55 %, denar pa bo po njegovem mnenju moral priti tudi iz zasebnega sektorja. Podpisali so tudi poziv za bolj učinkovito obdavčitev ogljika, ki jo podpira tudi finsko gospodarstvo.
Kot je povedal evropski poslanec Franc Bogovič (EPP), ta paket ni novost, ampak nastaja že nekaj časa. Poudaril je, da postajajo okoljski cilji vse bolj ambiciozni, kar zahteva številne spremembe na zakonodajnem področju in v gospodarstvu. EU bo v naslednjih desetletjih spodbujala zeleno preobrazbo s 1200 milijardami evrov,« je pojasnil Bogovič in dodal, da je v okviru Next Generation EU na voljo 730 milijard evrov, največ pa bo šlo za zelene in digitalne projekte«.
Evroposlanec dr. Klemen Grošelj (Renew Europe) pa je opozoril, da bosta na udaru predvsem »energetski sektor – kaj s TEŠ 6, ali bomo gradili JEK, vlagali v vodikove tehnologije, kakšen je vetrni in sončni potencial in hidroelektrarne – in energetsko intenzivne industrije, pri čemer bo na udaru jeklarska industrija«.
Dodal je še, da ne gre le za tehnološko-razvojni preboj, ampak za veliko širše družbene izzive.
V sklopu dogodka Gospodarstvo v pripravah na 55% znižanje emisij do 2030 je potekala tudi okrogla miza. Več o njej lahko preberete v besedilu CER - Zavoda za spodbujanje inovativnih rešitev za trajnostni razvoj, energetsko učinkovitost in nizkoogljičnost: Potrošniki pričakujejo trajnostne izdelke na povezavi >>>