31. avgusta 2021 je v Ljubljani potekal Dan slovenske elektroindustrije, ki ga je pripravila Zbornica elektronske in elektroindustrije pri Gospodarski zbornici Slovenije. Na dogodku so predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije z gosti predstavili slovensko in evropsko elektroindustrijo, izzive in priložnosti v panogi ter trende za prihodnost, odvila pa se je tudi okrogla miza s podjetniki in strokovnjaki povezanih področij. Na okrogli mizi je sodeloval tudi predsednik SRIP-a MATPRO Marko Drobnič, predsednik Združenja kovinskih materialov in nekovin ter predsednik uprave Talum d.d. . Slovenska elektroindustrija je izrazito usmerjena proti tujim trgom, kjer v zadnjih letih izvoz konstantno raste. V letu 2020 je bila v primerjavi z letom 2019 zabeležena 1,4% rast, s 4,6 milijardami € čistih prihodkov od prodaje na tujih trgih. Prihodki, ustvarjeni na tujih trgih, predstavljajo 82,9 % (60,5 % v EU in 22,4 % izven EU) vseh čistih prihodkov od prodaje, pri tem pa je najpomembnejša uvozna in izvozna država Nemčija. V uvodnemu nagovoru dogodka je mag. Aleš Cantarutti, generalni direktor GZS, izpostavil izjemen pomen elektroindustrije za slovensko gospodarstvo izjemen, saj je marsikatero področje odvisno od poslovanja in rasti elektroindustrije.Pomembno vlogo pri razvoju elektroindustrije v Sloveniji ima tudi GZS, ki spodbuja sodelovanje vseh članov in zagotavljala potrebno podporo. Andrej Čuš, državni sekretar Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, je v nadaljevanju napovedal spodbujanje investicije v podjetja in inovacije ter krožno gospodarstvo ter podporo mladim raziskovalcev, za razvoj in inovacije pa bodo namenili 110 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Direktor Zbornice elektronske in elektroindustrije (ZEE) dr. Marjan Rihar je med drugim izpostavil, da »je cilj slovenske elektroindustrije doseči dodano vrednost 60.000 € na zaposlenega do leta 2025. Dolgoročni cilji članov ZEE pa so, kljub pomanjkanjem in rasti cen surovin, predvsem polprevodnikov, ter izzivom z optimiranjem dobavnih verig znotraj panoge, usmerjeni v zeleno transformacijo, trajnostno poslovanje, v nove procese in produkte. Kot je povedal glavni ekonomist pri Analitiki GZS, Bojan Ivanc, na zaposlovanje v času krize pomembno vpliva pomanjkanje surovin in na drugi strani pomanjkanje ustreznih kadrov. Napoved za letošnje in prihodnje leto kaže na pozitivno razpoloženje v evropski industriji in rast slovenskega BDP, saj pričakujemo rast prodaje, dodane vrednosti, neto dobička in števila investicij. Prof. dr. Polona Domadenik Muren z Ekonomske Fakultete Univerze v Ljubljani je opozorila na problem nizke produktivnosti v Slovenij. Največji izzivi Slovenije, ki vplivajo na dvig produktivnosti, so staranje prebivalstva, energetski prehod in zmanjšanje toplogrednih plinov. Letna realna stopnja rasti produktivnosti dela v obdobju 2000-2019 je bila namreč le 1,6 % na osebo. Višjo produktivnost bi lahko dosegli z daljšo delovno dobo in hitrejšim vstopom mladih na trg delovne sile. Predsednica združenja evropske tehnološke industrije Orgalim, Rada Rodriguez, je predstavila izzive ter ukrepe za okrevanje po globalni krizi. »Globalna kriza je vplivala na našo panogo, obenem pa smo lahko ponosni na postopno okrevanje in premagovanje izzivov. Hitrost okrevanja še vedno otežuje dobavljivost surovin in materialov, ki vpliva na vse sektorje panoge. Evropska unija bo namenila sredstva za okrevanje, zato imamo realne možnosti za rast,« je med drugim dejala. Na okrogli mizi so vodilni strokovnjaki in predstavniki podjetij spregovorili o glavnih strateških izzivih slovenske elektroindustrije, ki zajemajo prestrukturiranje, povezovanje in naložbe v inovacije ter razvoj. Sodelovali so Jasna Hengović, inženirka leta 2020, projektna vodja in razvijalka programske opreme v COSYLAB d.d., Matjaž Čemažar, direktor DOMEL, d.o.o., Matija Novak, direktor RLS d.o.o. ter Marko Drobnič, predsednik Združenja kovinskih materialov in nekovin ter predsednik uprave Talum d.d., ki je poudaril: »Naš največji izziv v teh nepredvidljivih časih je stabilnost poslovnega okolja. Na našo stabilnost močno vpliva oskrba z materiali in surovinami ter na drugi strani mikrookolje našega področja. Mislim, da bi v Sloveniji morali bolj intenzivno razmišljati o kulturi delovanja, da bi dosegli večjo in hitrejšo inovacijsko transformacijo.«
v