Arhiv: #analitika: Avgustovska industrijska rast nad pričakovanji

Avgust je mesec, ko zaposleni v Sloveniji koristijo dopuste in se posledično industrijska proizvodnja močno skrči. Tudi avgust 2021 se ni izneveril tej tradiciji, saj je upadla za 14 % glede na julij, od tega v predelovalnih dejavnostih za 15 %. Precej bolj merodajni so desezonirani podatki. Industrija se je po teh podatkih okrepila za 1 % (predelovalne dejavnosti za 1,5 %, energetika za 7,2 %, rudarstvo je bilo za desetino šibkejše).
Znotraj predelovalnih dejavnostih se je okrepila predvsem proizvodnja za investicije (+5,6 %). V predelovalnih dejavnostih smo pričakovali desezonirano 1,2-odstotni padec, ki bi odražal težave v verigi vrednosti, vendar je bila dejanska sprememba pozitivna (+1,5 %).
Glede na avgust 2020 je bila avgustovska industrijska proizvodnja po prvih ocenah za več kot desetino višja v proizvodnji oblačil (+61 %), drugih raznovrstnih predelovalnih dejavnostih (+36 %), kovinskih izdelkov (+34 %), kemikalij in kemičnih izdelkov (+32 %), drugih vozil in plovil (+28 %), obdelavi in predelavi lesa (+24 %), proizvodnji kovin (+19 %), pohištva (+16 %), pri popravilih in montaži strojev in naprav (+15 %), proizvodnji elektronskih in optičnih izdelkov (+14 %), motornih vozil in polprikolic (+14 %), električnih naprav (+13 %), tekstilij (+12 %) in izdelkov iz gume in plastičnih mas (+11 %). Tako je bilo zelo malo proizvodnih dejavnosti, kjer je bila medletna rast nižja od dvoštevilčne.
V prvih osmih mesecih leta 2021 je bila glede na osem mesecev v letu 2019 industrijska proizvodnja najvišja v obdelavi in predelavi lesa (+17 %), proizvodnji pohištva (+16 %), drugih strojev in naprav (+14 %), kemikalij, kemičnih izdelkov (+13 %), elektronskih in optičnih izdelkih (+12 %). Proizvodnja je najbolj zaostajala pri usnjenih izdelkih (-38 %), motornih vozilih (-12 %) in nekovinskih mineralnih izdelkih (-8 %). Zadnja skupina dejavnosti (3) je skupaj predstavljala desetino celotne industrijske proizvodnje.
Prodajne cene so se v osmih mesecih najbolj povečale (razlika med prodajo in industrijsko proizvodnjo) v proizvodnji kovin (+16 %), drugih vozil in plovil (+16 %), usnjenih (+12 %) in kovinskih izdelkov (+7 %). To so dejavnosti, kjer je strošek vhodnega materiala močno odvisen od spremembe cene surovin. Cene so bile nižje v proizvodnji kemikalij in kemičnih izdelkov (-5 %), drugih raznovrstnih dejavnostih (-2,8 %) in v proizvodnji oblačil (-3,4 %).
V EU-27 se je avgustovska industrijska proizvodnja skrčila za 1,5 % (medletno je bila še vedno višja za 5,1 %), pri čemer se je najbolj skrčila na Malti (-6,3 %), v Nemčiji (-4,1 %), Estoniji (-4,1 %) in na Slovaškem (-3,8 %). Z 1-odstotno rastjo je tako bila Slovenija na seznamu redkih držav, ki so beležile rast. Tudi glede na avgust 2020 je bila industrijska proizvodnja v Sloveniji na visoki ravni (+8,3 %), glede na 5,3-odstotno rast v EU-27 (v Nemčiji le 1,9 % zaradi težav domače avtomobilske industrije).
Storitveni presežek se še naprej povečuje, tudi zaradi krepitve tujskega turizma.

Avgustovski izvoz storitev je po podatkih Banke Slovenije znašal 784 mio EUR, kar je bilo skoraj za 200 mio EUR več kot v enakem mesecu 2020 ter je bilo 44 mio EUR (6 %) nad našimi pričakovanji. Pri tem se je povečal tudi uvoz storitev, saj so Slovenci v tujini zapravili za 41 mio EUR več, za 42 mio EUR je bilo več uvoženih transportnih storitev in za 22 mio EUR več intelektualnih storitev. Ne glede na to se je izvoz storitev povečal bolj kot uvoz, kar je dvignilo presežek s 163 mio EUR v avgustu 2020 na 224 mio EUR v avgustu 2021. V prvih osmih mesecih letošnjega leta se je presežek pri storitvah povišal z 1,26 mrd EUR v 2020 na 1,37 mrd EUR v 2021 (4,1 % BDP). Nasprotno se je presežek pri blagu pričakovano znižal z 1,57 mrd EUR na 0,88 mrd EUR (2,6 % BDP), kar je bila posledica visoke rasti uvoza blaga za namene potrošnje in investicij.

[Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 9. do 17. oktobra 2021]

Fotogalerija