Osebna izkaznica Nagrade GZS

• Najstarejše tovrstno priznanje v Sloveniji - tokrat se podeljuje že 56-tič.

• Ustanovljena leta 1968 s Sklepom o ustanovitvi nagrade Borisa Kraigherja za izjemne dosežke trajnejšega pomena  v organizaciji in vodenju gospodarskih organizacij, ki odločilno vplivajo na izboljšanje ekonomskega položaja gospodarskih subjektov.

• Prvič podeljena leta 1969 - ob obletnici smrti Borisa Kraigherja.

• Vodilo nagrade: izjemni dosežki trajnejšega pomena.

• Prejemniki: gospodarstveniki, ki trajnostno ustvarjajo presežke – imajo večletne odlične rezultate na domačem in svetovnih trgih, razpolagajo z inovativno poslovno filozofijo in ravnajo s premišljenimi poslovnimi potezami. Dosegajo preboje v svojih tržnih nišah in so lahko vodilni na domačem ali tujem trgu. S svojim delovanjem in aktivnostmi dokazujejo, da je mogoče odlične rezultate v zadovoljstvo vseh deležnikov – kupcev in lastnikov, zaposlenih in okolja – doseči tudi v najzahtevnejših pogojih poslovanja. Prejemniki nagrade se tako uvrstijo v družbo najvidnejših gospodarstvenikov, ki s svojim delovanjem pomembno sooblikujejo gospodarsko in družbeno okolje, v katerem delujejo.

• Rdeča nit letošnje podelitve: Umetnost vodenja.

Nagrada v številkah

Vključno z letošnjimi nagrajenci je nagrado GZS doslej prejelo:

• 364 gospodarstvenikov in

•   30 gospodarstvenic

Komisija za nagrade Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke (imenovana na Upravnem odboru GZS 30. maja 2023):

• predsednik: Martin Novšak, nagrajenec GZS

• člani: nekdanji nagrajenci GZS (Tomaž Berginc, Emil Marinšek, Petra Melanšek, Igor Kastelic, Jernej Zupančič) ter Ariana Grobelnik (GZS).

Razpis 

Razpis Nagrade GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke v letu 2023 je trajal od 1. 9. 2023 do 30. 9. 2023. Objavljen je bil na spletnih straneh GZS ter e-biltenu Poslovni tednik GZS.

Merila in model ocenjevanja

70 merljivih kriterijev za ocenjevanje v treh skupinah:

I.             Splošni in razvojni rezultati

II.            Poslovno finančna merila – rezultati poslovanja

a.     zadolženost oz. finančna tveganost poslovanja

b.     likvidnost

c.     analiza rasti

d.     profitabilnost in učinkovitost

III.          Tržni rezultati

Komisija pri svojem delu upošteva obširna merila, v okviru katerih se med ostalim z vidika dolgoročnega razvoja družbe ocenjuje razvojna strategija podjetja na področju razvoja, investicij in prodaje. Poseben poudarek je namenjen spodbujanju inovativnosti, razvoju novih proizvodov in tehnologij, zaščiti intelektualne lastnine, odnosu do okolja in trajnostnega poslovanja kot tudi vključenosti v domače in evropske razvojne programe. Pomemben poudarek pri ocenjevanju kandidatov je namenjen tudi vodenju podjetja in odnosom v kolektivu, kot tudi družbena odgovornost in povezanost podjetja z lokalnim okoljem.

Na finančnem področju spremljamo večletne rezultate poslovanja podjetja na področju zadolženosti oz. finančne tveganosti poslovanja, likvidnosti, rasti (prodaje, dodane vrednosti, EBIDTA, neto dobička), profitabilnosti ter učinkovitosti (dobičkonosnost kapitala, višina dodane vrednosti, stroška dela v dodani vrednosti, relativnega gibanja marž (bruto, neto, EBIDTA, EBIT)). Gibanje in višino teh kazalcev ter kazalnikov primerjamo z rezultati primerljivih podjetij v dejavnosti. V analizi tržnega nastopa se upoštevajo izvozni rezultati, uspešnost povečevanja prodaje, vstopa na nove trge in prilaganja zahtevam globalnega trga v odnosu do konkurence.