V GH Bernardin v Portorožu je 16. oktobra 2025 potekal tradicionalni posvet SRIP-a MATPRO. Vsakoletno srečanje, namenjeno izmenjavi mnenj med državnimi institucijami, slovenskim gospodarstvom in institucijami znanja, predstavlja stičišče znanja, podjetnosti in povezovanja, ki postavlja materiale in tehnologije v središče inovacijskega napredka Slovenije. Osrednja tema letošnjega posveta je bila Inovacije kot jedro strateške odpornosti, govorci pa so podali svoje poglede in razmišljanja o tem, kako lahko inovacije povežejo različne dele slovenskega inovacijskega ekosistema v sinergijo, ki presega posamične uspehe.
Z mislijo, da je v času in prostoru ter okoljih, v katerih delujemo, prav v industriji materialov za doseganje uspehov potrebno vložiti nadpovprečno veliko energije, je udeležence pozdravil Marko Drobnič, predsednik uprave družbe Talum in predsednik sveta SRIP-a MATPRO. V času od lanskega posveta so aktivnosti SRIP-a MATPRO izkazale veliko mero sodelovanja in povezovanja, tako pri oblikovanju konzorcijev kot aktivnega dela pri pripravi projektov ter na posodobitvi kompetenčnega modela, korak naprej je bil narejen tudi pri vzpostavljanju pilotnega centra za napredne strjevalne tehnologije lahkih kovin (SIPCAST). Tudi aplikativni razvoj je rezultat povezovanja podjetij z inštitucijami znanja. Omenil je, da je pogled na panogo včasih še vedno preveč konservativen, zato se moramo zavedati, da lahko edino na znanju, raziskavah in inovacijah gradimo razvoj in s tem konkurenčnost v panogi. Njeno uspešnost dokazuje tudi štirinajst letošnjih nacionalnih priznanj za inovacije, ki so jih prejeli člani SRIP-a MATPRO. Na podlagi teh dosežkov pričakuje tudi na sistemskem nivoju podporo bazičnim raziskavam, še posebej na področju metalurgije. "Nismo več proizvajalci enostavnih izdelkov, ampak smo razvijalci, nišni igralci v zelo zahtevnih panogah z jasno perspektivo in usmeritvami. Z ustrezno sistemsko podporo pa smo lahko na nekaterih segmentih ne samo zelo pomembni, ampak tudi zmagovalci," je dejal. Udeležence sta uvodoma nagovorili Vesna Nahtigal, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) in Tjaša Dobnik, direktorica Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS). Po besedah Vesne Nahtigal je odporna družba lahko le tista, ki zna svojo znanost, raziskave in industrijo povezati v celoto, v ekosistem, kjer se znanje pretvarja v nove rešitve, produkte in konkurenčnost. Slovenija je na tem področju naredila pomembne korake. Vendar samo priznanja, zakoni in strategije ne bodo dovolj, je poudarila. Podjetja potrebujejo konkretne spodbude, dostop do financiranja, enostavnejše poti do raziskovalcev, predvsem pa stabilno okolje, ki nagrajuje vlaganja v razvoj. SRIP-i so v zadnjem desetletju vzpostavili močne povezave med podjetji, raziskovalnimi organizacijami in državo ter ustvarili številne uspešne zgodbe prenosa znanja v prakso. Postali so prepoznaven model sodelovanja, ki je prispeval k dvigu inovacijske zrelosti celotnega gospodarstva. GZS kot vodilni partner partnerstva SRIP MATPRO se zato zavzema, da je pri pripravi nove Strategije pametne specializacije pomembno ohraniti bistvene elemente tega modela. Pametna specializacija mora ostati razvojna strategija slovenskega gospodarstva in ključno vodilo za usmerjanje vlaganj v raziskave, razvoj in inovacije. V ospredju morajo biti sektorji, kot prednostna področja, znotraj katerih tudi sedaj podjetja ustvarjajo verige vrednosti. SRIP MATPRO je v preteklih letih dokazal, kako močan učinek ima povezovanje gospodarstva in raziskovalne sfere, kadar delujeta z jasno vizijo in skupnimi cilji. Nastale so številne prebojne rešitve na področju naprednih kovinskih in večkomponentnih materialov, digitalizacije procesov in 3D-tiskanja, ki danes postavljajo slovenska podjetja ob bok najboljšim v Evropi. Z razvojem novih produktov, izboljšanih tehnologij in tesnim sodelovanjem med industrijo ter raziskovalnimi institucijami je SRIP MATPRO okrepil celotno verigo vrednosti od ideje do trga ter dokazal, da lahko Slovenija tudi na področju materialov postavlja trende, ne le sledi drugim. "Naj bo današnji posvet zato začetek novega poglavja v zgodbi slovenskih inovacij – poglavja, v katerem bo sodelovanje še naprej tisto, kar nas povezuje, navdihuje in vodi naprej," je zaključila Nahtigal. Da so materiali močno industrijsko področje, je uvodoma poudarila Tjaša Dobnik in dodala, da skupaj dokazujemo, da Slovenija premore znanje, ustvarjalnost in vizijo, kar so temelji naše prihodnosti. Danes prav inovacije odločajo, kdo bo ohranil stabilnost in kdo bo gradil dolgoročno konkurenčnost. Slovenska podjetja so na tem področju že dokazala svojo moč. Analiza Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj potrjuje, da je področje materialov kot končnih proizvodov eno večjih in močnejših v okviru strategije pametne specializacije z dovolj kritične mase publikacij, patentov in aplikativnih rešitev. Hkrati pa materiali presegajo meje svojega jedra in se povezujejo z drugimi prioritetnimi področji. ARIS ima pri tem jasno vlogo zagotavljanja pogojev in spodbud, da invencije ne ostanejo le na papirju. Po javnem razpisu za spodbujanje izvajanja raziskovalno-razvojnih programov (TRL 3–6) pospešeno pripravljajo še druge ukrepe, s katerimi želijo zapolniti vrzeli v našem znanstvenoraziskovalnem in inovacijskem prostoru. Kakšna je povezava med RRI in gospodarsko močjo, je povedal Bojan Ivanc, CFA, CAIA, glavni analitik GZS. V izčrpni analizi pomena in poslovanja dejavnosti, iz katerih prihajajo člani SRIP-a MATPRO, je pokazal, da je v letih 2022 - 2024 energetska kriza poslabšala rezultate poslovanja v energetsko intenzivnih dejavnostih, v kovinah je rast dodane vrednosti zaostajala za rastjo prodaje, končne cene pa so bile pod pritiskom predvsem zaradi azijske konkurence. Prihodnosti bo najverjetneje prinesla kombinacijo različnih ukrepov, od vsaj delne ukinitve programov z nižjo dodano vrednostjo zaradi pritiska mednarodne konkurence predvsem izven Evrope, preko iskanja novih tržnih niš, osredotočenosti na ostale konkurenčne prednosti, kot so manjši programi z višjo dodano vrednostjo ali izdelki po naročilu kupcev, do vlaganja v energetske prihranke in učinkovito proizvodnjo, pri čemer se bo povečala stopnja avtomatizacije. Nižje cene energentov in implementacija direktive CISAF bi morali vplivati na izboljšanje poslovanja v teh dejavnostih. A tudi Evropska komisija že priznava, da brez dviga carin in znižanja uvoznih kvot ni mogoče še naprej graditi konkurenčnost v sektorju materialov; dvig uvoznih carin na jeklo je nujen pogoj za ohranitev jeklarske industrije. Skupaj z drugimi srednjeevropskimi državami pa bi si veljalo prizadevati, da bomo te industrije lahko zaščitili tudi na evropski ravni, je zaključil Ivanc. Po besedah Katje Pokeržnik, koordinatorke projekta Priznanja GZS za najboljše inovacije, imajo prijavitelji na razpis velik gospodarski pomen. Družbe, ki so se letos prijavile na razpis, ustvarijo 18 mrd € prodaje, od tega 14,7 mrd € na tujih trgih, kar pomeni četrtino celotnega izvoza, ustvarijo 4,5 mrd € dodane vrednosti oz. 7,5 % slovenskega BDP in zaposlujejo 53 tisoč oseb oz. 5 % delovno aktivnih v Sloveniji. Priznanja GZS pa so za prijavitelje odlična spodbuda za zaposlene, podjetja so prepoznana kot inovativna in s tem bolje pozicionirana na domačem in tujih trgih. Priznanja pomenijo večjo medijsko izpostavljenost in prepoznavnost in so odlično orodje za komuniciranje z javnostmi, s kupci, z dobavitelji in zaposlenimi. Nenazadnje, pomemben del inoviranja je dandanes tudi ustvarjalno povezovanje podjetij in znanstveno-raziskovalne sfere. Inovativna podjetja pa privabljajo tudi boljše kadre. Kakšna je pot do nacionalnega priznanja za inovativnost v podjetjih in kakšni so izzivi, ki jih inovacije rešujejo, so na dogodku predstavili predstavniki podjetij Impol 2000 d.d. (inovacija Trajnostno in ekonomsko učinkovita Al-Mg zlitina), SIJ Acroni d.o.o. (inovacija Razvoj nerjavnega jekla XM-19 za fuzijski reaktor - tehnologijo prihodnosti), Talum d.d. (inovacija Talum rotary 600 mm) in Siliko d.o.o. (Elastomerno hibridno tesnilo za baterijsko ohišje). Vse inovacije članov SRIP-a MATPRO, ki so prejele nacionalna priznanja Gospodarske zbornice Slovenije za inovacije, so predstavljene na spletni strani SRIP-a MATPRO, inovacije prejemnikov regijski priznanj pa na povezavi >>>. Udeleženci okrogle mize, ki jo je moderiral Maj Rožmanec (GZS), so razpravljali o sinergijah slovenskega inovacijskega ekosistema, se spraševali, kje in kaj so ključni izzivi ter kako pomembne so inovacije za zagotavljanje strateške odpornosti naše države v tem hitro se spreminjajočem svetu. Matic Korun, vodja Sektorja za inovacije v Direktoratu za znanost in inovacije na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije, se je osredotočil na pravni okvir državnih pomoči v Evropski uniji: kaj lahko in česa ne smemo financirati in pod kakšnimi pogoji. Povedal je še, da je preoblikovanje SRIP-ov nuja, pri tem pa ne gre za spremembo akterjev, potrebno pa bo nasloviti druge vsebine. Omenil je tudi inovacijski vavčer, ki bo od prihodnjega leta nova oblika pomoči za mala in srednja podjetja (MSP). Njegov namen je oblikovati zelo poenostavljen mehanizem, kako mala in srednja podjetja lahko pridejo do pomoči v storitvah in znanju. Prof. dr. Jožef Medved z Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, vodja fokusnega področja SRIP MATPRO - aluminij, je povedal, da je Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti sicer prinesel povečanje sredstev za raziskovalno delo, prepogosto pa se odlašajo razpisi za projekte. Predvsem pogrešajo razpise za bazične, temeljne projekte s področja metalurgije. Zelo pomembno je po njegovem mnenju povezati znanstveno verigo TRL 1 - TRL 9, saj brez bazičnih raziskav tudi višje ravni TRL ne bodo uspešne. Četudi v Sloveniji nimamo velikih raziskovalnih skupin, pa lahko veliko doprinesemo k razvoju materialov, ki so pomembni za slovensko industrijo, je še dodal. Dr. Peter Cvahte, direktor strateškega razvoja v Impolu in predsednik Strateškega sveta GZS za raziskave, razvoj in inovacije je izrazil pričakovanje, da bo ARIS uspel sestaviti skupino, ki bo oblikovala projekte z inovacijskim potencialom, na katere bi se lahko začela prijavljati podjetja. Ključno pa je, da se ohranijo verige vrednosti, kot so SRIP-i, četudi se bodo sedaj preoblikovali. SRIP-i so bili po njegovem mnenju premalo vključeni v kreiranje tem oziroma razpisov, predvsem pa premalo vključeni v kreiranje politik, so pa prinesli povezovanje, ki je bilo v okviru projektov zelo intenzivno. Po besedah Tjaše Dobnik, direktorice Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) ima ARIS sedaj priložnost, odgovornost in poslanstvo, da sooblikuje oziroma pripravlja in izvaja razpise na celotni TRL lestvici. Pri tem moramo vzpostaviti komplementarnost oziroma nadgradnjo tega, kar že imamo, kar pa zahteva svoj čas. Vizija ARIS-a je, da pripravi ukrepe, ki bodo podprli celotno lestvico TRL-jev na način, da bodo predvidljivi in logični. Jesen bo bogata z razpisi, je še dodala; med drugim se obeta razpis STEP. Povezovalna komponenta med gospodarstvom in raziskovalno sfero pa bo zelo močna. Marko Hren, vodja Sektorja za koordinacijo pametne specializacije na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj je o novi strategiji pametne specializacije povedal, da mora nadaljevati z dosedanjim načinom preverjanja vzdržnosti tega, kateri sektorji so dejansko konkurenčni. V desetih letih se kaže stabilna prisotnost naših deležnikov v evropskem RRI ekosistemu, zato samih področij ni treba spreminjati. Omenil je Draghijevo poročilo, ki poudarja, da je na področju RRI potrebno evropski raziskovalni prostor financirati enotno. Prihodnje leto bo zato treba opredeliti, kaj bomo financirali iz nove kohezije, oziroma, kaj bomo sofinancirali s komplementarnimi sredstvi. Potrebno pa se je že sedaj hitro odzivati na vse oblike in možnosti financiranja, sistemsko pa je treba nadaljevati tudi s politiko grozdov. O kompetencah, ki jih potrebujejo zlati inovatorji za razvojni preboj, je navdihujoče spregovorila direktorica Kompetence d.o.o. Tina Kastelic. Uvodoma je poudarila, da je osnova inoviranja tehnična odličnost, a inovacija pride do 'zlata' le, če ima za seboj tudi miselne (sistemsko razmišljanje, kreativna disciplina ter učenje iz neuspeha) in socialne kompetence (radovedna komunikacija, sodelovalno vodenje in zaupanje). Zlati inovatorji namreč ne nastanejo po naključju, ampak nastanejo tam, kjer ljudje upajo misliti, sodelovati in vztrajati drugače. V zadnjem delu posveta je prof. dr. Bojan Podgornik z Inštituta za kovinske materiale in tehnologije na kratko predstavil dosedanje odlične rezultate in spregovoril o priložnostih za krepitev partnerstva SRIP MATPRO 2026 - 2035. Tako se obeta realizacija pilotnega centra za napredne strjevalne tehnologije lahkih kovin (SIPCAST), za katerega je bil predlog v SRIP-u MATPRO pripravljen že leta 2018, na razpis TRL 3-6 sta prijavljena dva projekta. Aktivnosti partnerstva SRIP-a MATPRO bodo v prihodnjem obdobju usmerjene v izboljšanje energijske učinkovitost in materialne neodvisnosti, v razvoj novih materialov in v vključevanje umetne inteligence. Še bolj pomemben bo prenos znanja, kjer bo poleg ustanovitve pilotnih centrov med drugim potrebno tudi upoštevanje fokusnih področij na vseh ravneh TRL, razvijanje znanja za industrijo in raziskovalno-razvojno-inovacijski projekti, ki naj potekajo kontinuirano, seveda pa tudi razvoj kadrov in kompetenc. Kadrov se je v zaključku posveta dotaknil tudi Marko Drobnič. Posveta so se udeležili tudi številni študentje, ki bodo s svojim znanjem sokreatorji odgovorov na številne prihodnje izzive in soustvarjalci še odličnejših dosežkov.