
Umetna inteligenca za podjetja: od raziskovalnih prebojev do skupnih projektov
5. junija 2026 | 9.00 in 13.00 | Gospodarska zbornica Slovenije| Dvorna E
Kako lahko umetna inteligenca že danes pomaga podjetjem? Kje so priložnosti za pilotne projekte, skupni razvoj in nove digitalne storitve? In kako lahko slovensko raziskovalno znanje hitreje pride v poslovno prakso?
Dogodek organizira SRIP GoDigital v sodelovanju z Institutom Jožef Stefan, z namenom pospešiti prenos raziskovalnega znanja na področju umetne inteligence v gospodarstvo ter spodbuditi nova razvojna partnerstva med raziskovalnimi organizacijami in podjetji.
Na dogodku bomo povezali raziskovalce, podjetja in razvijalce rešitev, ki iščejo konkretne načine uporabe umetne inteligence v gospodarstvu. Predstavili bomo primere uporabe velikih jezikovnih modelov, agentnih sistemov, napovednih modelov, sistemov za podporo odločanju, varne obdelave občutljivih podatkov ter odgovornega uvajanja umetne inteligence v podjetja.
Poseben poudarek dogodka bo namenjen vprašanju, kaj lahko raziskovalne skupine ponudijo gospodarstvu: znanje, metode, tehnologije, prototipe, svetovanje, testna okolja, razvojna partnerstva in sodelovanje pri prijavah na domače ter evropske razpise.
Vsak predavatelj bo zato ob koncu svoje predstavitve izpostavil tudi konkretne možnosti sodelovanja s podjetji. Moderirani razpravi bosta namenjeni odpiranju vprašanj iz prakse, iskanju skupnih interesov in prepoznavanju priložnosti za nadaljnje povezovanje.
Komu je dogodek namenjen?
Dogodek je namenjen podjetjem, ki želijo umetno inteligenco uporabiti bolj premišljeno, varno in učinkovito, ter vsem, ki iščejo raziskovalne ali razvojne partnerje za nove projekte.
Pogoji prijave in kotizacija
- Dogodek je brezplačen za člane ZIT, SRIP GoDigital in člane GZS, prijava pa je obvezna.
- Rok za prijavo: 3. 6. 2026.
- Število mest je omejeno.
- S prijavo se udeleženec strinja s pogoji prijave.
- Pisno odjavo udeležbe, poslano na e-naslov zit@gzs.si, upoštevamo do vključno 4. 6. 2026 do 14.00, sicer zaračunamo neudeležbo v višini 50 € + DDV.
Vsako predavanje se bo zaključilo s kratkim poudarkom, kaj lahko predstavljena raziskovalna skupina, metoda ali tehnologija ponudi podjetjem ter kakšne možnosti za sodelovanje se odpirajo.
PROGRAM:
| 9.00 – 9.15 Uvod v dogodek |
 |
Uvodni nagovor bo namenjen predstavitvi pomena tesnejšega povezovanja raziskovalnega okolja in gospodarstva pri uvajanju umetne inteligence v poslovno prakso ter spodbujanju učinkovitejšega prenosa raziskovalnega znanja v konkretne poslovne rešitve, razvojne projekte in inovativne digitalne storitve.
Flavio Fuart, SRIP GoDigital |
Umetna inteligenca v industriji: od raziskovalnih metod do poslovne uporabe
| 9.15 – 9.30 Uporaba inteligentnih napovednih modelov v industriji in transportu |
 |
Predavanje bo predstavilo praktične primere uporabe naprednih napovednih modelov v industriji in transportu. Obravnavane bodo metode umetne inteligence za napovedovanje okvar in preostale življenjske dobe industrijskih komponent, izboljšanje napovedovanja povpraševanja v transportu ter razvoj zanesljivih in razložljivih modelov za uporabo na robnih napravah. Poseben poudarek bo namenjen izzivom, prednostim in omejitvam uvajanja umetne inteligence v realna industrijska okolja.
Dr. Rok Hribar
|
| 9.30 – 9.45 Na umetni inteligenci temelječi sistemi za podporo pri odločanju (AI-DSS) v trajnostnih prehranskih sistemih |
 |
Umetna inteligenca omogoča razvoj naprednih sistemov za podporo odločanju, ki izboljšujejo reševanje kompleksnih problemov v prehranskih sistemih in industriji. Predstavljeni bodo primeri uporabe AI pri optimizaciji oskrbovalnih verig, načrtovanju izdelkov ter zanesljivi uporabi velikih jezikovnih modelov v praksi. Poseben poudarek bo na trajnostni rabi virov, razložljivi izbiri modelov in prenosljivosti rešitev na različna področja uporabe.
Prof. dr. Marko Debeljak
|
| 9.45 – 10.00 Računska inteligenca za optimalno načrtovanje izdelkov |
 |
Pri načrtovanju izdelkov se srečujemo z nasprotujočimi si zahtevami po čim boljših tehničnih zmogljivosti, izpolnjevanju strogih zahtev kupcev in čim nižjih stroških. Kadar razvoj temelji na računalniškem preizkušanju, k zahtevnosti prispevajo tudi časovno zahtevne simulacije. V predavanju predstavljamo metodologijo optimalnega načrtovanja izdelkov na osnovi računalniških simulacij z uporabo novih metod računske inteligence. Te povečujejo učinkovitost načrtovalskih postopkov in omogočajo iskanje kompromisov med nasprotujočimi si kriteriji. Njihovo uporabnost ponazorimo na primeru razvoja izdelka mednarodno uveljavljenega proizvajalca komponent za avtomobilsko industrijo.
Prof. Dr. Bogdan Filipič
|
| 10.00 – 10.15 Kako zanesljivo uporabiti velike jezikovne modele (LLM) v industriji |
 |
Veliki jezikovni modeli postajajo ključna tehnologija v industriji in raziskavah, pri čemer ostajata pomembna izbira ustreznega modela ter zagotavljanje njegove zanesljive uporabe. Predavanje bo predstavilo pristope za razložljivo izbiro LLM-modelov ter primere uporabe na področju hrane in prehrane, vključno z modeli, kot je FoodyLLM. Poudarek bo tudi na naprednih rešitvah, kot sta Retrieval-Augmented Generation in OntoRAG, ter na praktičnem in trajnostnem uvajanju LLM v poslovne procese.
Matevž Ogrinc
|
| 10.15 – 10.35 Moderirana razprava: Od raziskovalnih rešitev do pilotnih projektov v podjetjih |
Varna uporaba umetne inteligence v podjetjih: regulativa, zasebnost in agentni sistemi
| 10.40 – 10.55 Umetna inteligenca: med standardi, regulacijo in realnostjo implementacij |
 |
Predavanje osvetljuje ključne izzive uvajanja umetne inteligence v podjetjih – od evropskega regulatornega okvira (Akt o UI) in mednarodnih standardo do vzpostavljanja učinkovitega upravljanja AI sistemov. Na podlagi izkušenj iz različnih implementacijskih projektov in dobrih praks, bodo predstavljeni praktični vpogledi v to, kaj v resnici deluje in kje projekti najpogosteje zaidejo v težave. Cilj je ponuditi konkreten pogled, kako AI uvesti odgovorno, skladno in hkrati poslovno smiselno.
Dr. Maja Škrjanc
|
| 10.55 – 11.10 Zasebnost najprej: varna uporaba velikih jezikovnih modelov na občutljivih podatkih |
 |
Kako LLM-je varno uporabljati in prilagajati na podatkih, ki ne smejo zapustiti podjetja. Na primeru obdelave medicinskih besedil — področja z najvišjimi standardi zasebnosti — predstavim pristope k anonimizaciji vhodnih podatkov, uporabo odprtokodnega orodja anonipy (razvitega na IJS), ter kako pripraviti podatke za varno učenje in prilagajanje modelov za lokalno uporabo. Lekcije iz kliničnega konteksta so neposredno prenosljive v vsako panogo, kjer podatki ne smejo zapustiti organizacije.
Dr. Erik Novak
|
| 11:10 – 11:25 Avtomatska analiza novic: metode in primeri uporabe |
 |
Predavanje bo predstavilo metode za analizo novic, razvite v okviru projekta EMMA, ki poteka v sodelovanju Instituta »Jožef Stefan«, Fakultete za računalništvo in informatiko ter podjetja Kliping d.o.o. Predstavljeni bodo pristopi za luščenje ključnih besed in imenskih entitet, analizo tematik in sentimenta, spremljanje novic skozi čas ter povezovanje in samodejno povzemanje novic.
Dr. Senja Pollak
|
| 11.25 – 11.40 Splošnonamenski agentni sistemi: med obljubo avtonomije in resničnostjo varnosti |
 |
Predavanje bo predstavilo agentne sisteme kot naslednjo razvojno stopnjo umetne inteligence, ki omogoča avtonomno načrtovanje, izvajanje nalog in uporabo zunanjih orodij. Obravnavane bodo ključne komponente teh sistemov ter njihove tehnične omejitve, kot so nezanesljivost, halucinacije in težave z razlogovanjem. Poseben poudarek bo namenjen varnostnim tveganjem, vključno z napadi tipa prompt injection, zlorabo orodij in zaščito občutljivih sistemov, ter pristopom za varnejšo uporabo agentnih rešitev v praksi.
Dr. Luka Stopar
|
| 11:40 – 12.00 Moderirana razprava: Kako varno prenesti napredne AI rešitve v podjetja? |
| 12.00 – 13.00 Mreženje po dogodku |