Poslovnik o organizaciji in delu ZIT


Na podlagi Statuta Gospodarske zbornice Slovenije (v nadaljevanju GZS) je Upravni odbor ZIT za informatiko in telekomunikacije na svoji seji dne 18. 07. 2007 sprejel

POSLOVNIK O ORGANIZACIJI IN DELU ZDRUŽENJA ZA INFORMATIKO IN TELEKOMUNIKACIJE

1.člen

S tem poslovnikom se urejata način delovanja in organiziranost Združenja za informatiko in telekomunikacije (v nadaljevanju ZIT). ZIT je sestavni del GZS, katere delovanje je urejeno s Statutom GZS. Samostojnost ZIT se uresničuje na naslednjih področjih:

  • samostojno načrtovanje in izvajanje lastnih dejavnosti,
  • samostojno določanje in upravljanje finančnih sredstev za lastne dejavnosti,
  • samostojno izvajanje kadrovske dejavnosti,
  • samostojno nastopanje v pravnih razmerjih s tretjimi osebami,
  • sodelovanje v dejavnostih in organih GZS,
  • sodelovanje v procesu odločanja o skupnih nalogah GZS,

2.člen

(Članstvo ZIT)

ZIT je prostovoljno, nepridobitno in interesno združenje pravnih in fizičnih oseb, ki so po standardni klasifikaciji dejavnosti razvrščene v naslednje dejavnosti:

  • 64.200 Telekomunikacije
  • 72.100 Svetovanje o računalniških napravah
  • 72.200 Svetovanje, oskrba s programi
  • 72.300 Obdelava podatkov
  • 72.400 Dejavnosti v zvezi z bazami podatkov
  • 72.600 Druge računalniške dejavnosti

Nov član se lahko včlani v ZIT s pisno pristopno izjavo kadarkoli v letu. Članu se določi plačilni razred. Ob vstopu plača pristopnino in članarino, ki je določena mesečno.

Član ZIT lahko izstopi z dnem 1. januar v prihodnjem letu, če poda pisno izstopno izjavo do 1. oktobra tekočega leta.

Članstvo je za družbe, članice GZS, ki niso registrirane za dejavnosti iz prvega odstavka tega člena, prostovoljno in na podlagi izkazanega interesa za sodelovanje.

Podporni člani ZIT so lahko tiste pravne in fizične osebe, ki izkažejo interes za sodelovanje in opravljajo dejavnosti, ki so v interesu ZIT.Članarino za podporne člane določi UO ZIT. Podporni člani lahko vstopijo v združenje s podpisom pristopne izjave, s katero potrjujejo, da so seznanjene z določili tega poslovnika in da bodo delovali v skladu z njimi.

ZIT lahko k sodelovanju povabi tudi druge družbe, ki niso članice ZIT skladno z interesi ZIT ter obravnavano problematiko.

3.člen

(Pravice in dolžnosti članov)

Pravice članov ZIT so zlasti:

  • aktivna in pasivna volilna pravica v organe ZIT in organe GZS,
  • dajanje pobud in predlogov za sprejemanje zakonov in drugih predpisov s področja gospodarstva, s katerimi se uveljavlja vpliv članov,
  • uporaba storitev ZIT in GZS,
  • pravica do obveščenosti glede vseh pomembnih vprašanj iz delovanja ZIT,
  • sodelovanje v organih ZIT in v strokovnih skupinah strokovnjakov za pripravo stališč in predlogov,
  • prejemanje povratnih informacij iz izvajanja dejavnosti, kjer sodeluje kot član.

Obveznosti članov ZIT so zlasti:

  • spoštovanje Poslovnika ZIT in Statuta GZS,
  • stalno uresničevanje pravic preko organov ZIT in GZS,
  • aktivno vključevanje v pripravo strokovnih podlag in aktivnosti dejavnosti,
  • izvrševanje sprejetih sklepov organov ZIT,
  • spoštovanje dobrih poslovnih običajev in kodeksov poslovne morale,
  • dajanje splošnih informacij za potrebe izvajanja dejavnosti in uresničevanja interesov članov,
  • redno plačevanje članskega prispevka in drugih dogovorjenih prispevkov,
  • redno poročanje o spremembah podatkov o članu.

4.člen

(Javnost dela)

Delo upravnega odbora ZIT je javno za vse člane, ob njihovem soglasju pa tudi za širšo javnost. Zaradi varovanja poslovne tajnosti ali drugih utemeljenih razlogov se lahko seje OU zaprejo za javnost. Seje upravnega odbora in drugih organov so praviloma javne za vse člane.

Upravni odbor ZIT redno obvešča člane o svojem delu z obveščanjem, preko tiskanih in elektronskih medijev ter publikacij.

5.člen

(Naloge in dejavnost ZIT)

Osnovni cilj ZIT je krepitev in spodbujanje dejavnosti njenih članov. V ta namen ZIT predvsem:

  • zastopa skupne interese članic ZIT,
  • dajanje pobud in predlogov. ki se nanašajo na pravno regulativo in pogoje gospodarjenja članic ZIT,
  • aktivnosti pri uvajanju mednarodni standardov in tehničnih predpisov,
  • zavzemanje stališč in predlogov glede reševanje tekočih in razvojnih vprašanj znotraj informatike in komunikacij,
  • zavzemanje za hitrejšo informatizacijo Slovenije,
  • predstavlja delo članov ZIT doma in v tujini,
  • nudi strokovno pomoč in svetovanje članicam,
  • zastopa interese članic na področju socialnega partnerstva,
  • zbira, obdeluje in posreduje informacije, pomembne za članice ZIT,
  • izvaja promocijo dejavnosti in svojih članic doma in v tujini,
  • skrbi za medsebojno sodelovanje pri oblikovanju izobraževalnih programov,
  • spodbuja sodelovanje med članicami ZIT,
  • opravlja druge storitve, potrebne za doseganje osnovnih ciljev ZIT.
  • članstvo v mednarodnih strokovnih združenjih in organizacijah,
  • druge dejavnosti, ki jih Upravni odbor opredeli v letnem programu dela.

6.člen

(Organi ZIT)

Organi ZIT so:

  • upravni odbor ZIT,
  • predsednik ZIT,
  • do dva podpredsednika ZIT
  • direktor ZIT,

7.člen

(Naloge Upravnega odbora ZIT)

Upravni odbor ZIT:

  • sprejema Poslovnik o delu ZIT,
  • voli in razrešuje predsednika in podpredsednike ZIT,
  • sprejema program dela, poročilo o delu ter finančni načrt ter finančno poročilo ZIT,
  • določi članarino za potrebe ZIT,
  • odloča o kadrovskih in drugih virih v okviru finančnih sredstev iz svoje pristojnosti,
  • imenuje in razrešuje direktorja ZIT,
  • določa sistematizacijo delovnih mest in plačilne razrede zaposlenih v strokovni službi ZIT na predlog direktorja ZIT,
  • odloča o prejemkih direktorja,
  • sprejema priporočila in sklepe v skladu s sprejetimi smernicami za delo ZIT,
  • obravnava in daje predloge Gospodarski zbornici Slovenije in državnim organom o zadevah, ki se nanašajo nadejavnost članov ZIT,
  • za izpolnjevanje specifičnih nalog v interesu celega ZIT imenuje začasna ali stalna telesa ZIT.

8.člen

(Sestava Upravnega odbora ZIT)

Upravni odbor ZIT šteje 17 članov:

  • člani Združenja za informatiko in telekomunikacije 16 članov,
  • direktor ZIT je član Upravnega odbora ZIT po svoji funkciji.

9.člen

(Volitve članov Upravnega odbora ZIT)

Volitve potekajo na podlagi 56. člena in 57. člena Statuta GZS ter Pravilnika o volitvah organov GZS. V Upravni odbor ZIT so izvoljeni tistipredstavniki ZIT s kandidatne liste, ki so prejeli največje število glasov. Član Upravnega odbora preneha biti član po spremembi dela oz. družbe, iz katere je bil izvoljen in je v njej opravljal svoje delo. Upravi odbor v tem primeru potrdi nadomestnega člana, ki ga predlaga ta družba. Če ta družba v času mandata Upravnega odbora ZIT preneha z delovanjem, UO imenuje za člana naslednjega predstavnika ZIT s kandidatne liste, ki je prejel največje število glasov.

10.člen

(Sklic seje Upravnega odbora ZIT)

Redne seje Upravnega odbora ZIT sklicuje po potrebi predsednik Upravnega odbora ali direktor po njegovem pooblastilu, najmanj pa štirikrat letno.

Sejo skliče predsednik ZIT na lastno pobudo ali na pisno pobudo članov Upravnega odbora ZIT.

Izredno sejo mora sklicati, če to zahteva tretjina članov Upravnega odbora ZIT, predsednik ZIT. Če predsednik ZIT ne skliče seje v roku 15 dni od prejema zahteve za sklic, sejo skliče direktor ZIT.

Prvo sejo novoizvoljenega Upravnega odbora ZIT skliče dotedanji predsednik in jo tudi vodi do izvolitve novega predsednika ZIT.

11.člen

(Seje Upravnega odbora ZIT)

Vabilo na sejo Upravnega odbora ZIT skupaj z gradivom mora biti dostavljeno članom najmanj sedem dni pred sejo. Gradivo za sejo mora vsebovati kratke vsebinske obrazložitve posameznih točk (do 1 stran za točko) ter predloge sklepov.

Samo v izjemnih primerih je lahko rok za sklic seje krajši ter gradivo dostavljeno na samo sejo.

Predsednik Upravnega odbora ZIT lahko v izjemnih primerih skliče korespondenčno sejo Upravnega odbora. Sklepe korespondenčne seje mora verificirati Upravni odbor na prvi naslednji seji.

Po seji UO ZIT je direktor ZIT zadolžen za izdelavo zapisnika seje, ki mora biti poslan članom UO ZIT v roku 14 dni od seje. Zapisnik vsebuje povzetek razprave in sprejete sklepe, lahko pa tudi kratko ločeno mnenje posameznega člana UO ZIT (do 300 znakov), če ta to zahtevo izrazi med razpravo na seji.

12.člen

(Sklepčnost)

V primeru odsotnosti člana, se lahko seje Upravnega odbora udeleži pooblaščenec člana, ki mora na seji predložiti pisno pooblastilo člana.

Upravni odbor ZIT je sklepčen, če je na seji prisotnih več kot polovica njegovih članov oziroma njihovih pooblaščencev.

Vsak član Upravnega odbora ZIT ima en glas. Sklep Upravnega odbora ZIT je sprejet, če je zanj glasovalo več kot polovica prisotnih članov Upravnega odbora ZIT. Za sprejem Poslovnika ZIT, programa dela in poročila o delu ZIT je dovolj večina glasov navzočih članov.

13.člen

(Delovna telesa ZIT)

UO lahko imenujestalna in nestalna delovna telesa, katerim se s sklepom določi pristojnosti in naloge.

V delu UO lahko sodelujejo tudi vabljeni strokovnjaki iz gospodarstva ter vabljeni predstavniki strokovnih in javnih institucij glede na obravnavano vsebino, vendar brez pravice glasovanja.

14.člen

(Naloge predsednika Upravnega odbora ZIT)

Predsednik Upravnega odbora ZIT:

  • zastopa ZIT doma in v tujini,
  • sklicuje in vodi seje Upravnega odbora ZIT,
  • predlaga Upravnemu odboru ZIT sprejem odločitev iz pristojnosti Upravnega odbora ZIT,
  • predlaga Upravnemu odboru ZIT imenovanje do dveh podpredsednikov ter izmed njih svojega namestnika, ki ga nadomešča v času njegove odsotnosti,
  • uskladi in podpiše pogodbo o zaposlitvi direktorja,
  • zastopa interese ZITv UO GZS,
  • opravlja druge zadeve v skladu s poslovnikom in programom ZIT.

15.člen

(Naloge podpredsednikov Upravnega odbora ZIT)

Podpredsedniki Upravnega odbora ZIT:

  • skupaj s predsednikom sodelujejo pri koordinaciji aktivnosti ZIT
  • zastopajo interese ZIT doma in v tujini,
  • koordinirajo aktivnosti na področju svojega imenovanja,
  • predlagajo Upravnemu odboru ZIT sprejem odločitev iz pristojnosti Upravnega odbora ZIT,
  • opravljajo druge zadeve v skladu s poslovnikom in programom ZIT.

16.člen

(Volitve predsednika in podpredsednikov Upravnega odbora ZIT)

Predsednika in do dva podpredsednik UO ZIT izvolijo iz lastnih vrst člani Upravnega odbora ZIT.

Kandidatno listo za predsednika UO ZIT pripravi direktor ZIT na podlagi razgovora s posameznimi kandidati ter na podlagi pisnega privoljenja kandidata. Kandidate za do dva podpredsednika predlaga predsednik UO ZIT.

Volitve so javne, v kolikor se člani Upravnega odbora ne dogovorijo drugače. Izvoljen je tisti kandidat, ki prejme večino glasov navzočih članov Upravnega odbora ZIT.

Če nobeden od kandidatov ne prejeme večine iz prejšnjega odstavka tega člena, se postopek glasovanja ponovi med kandidatoma, ki sta prejela največje število glasov.

Če tudi po ponovljenem postopku glasovanja noben kandidat ne prejme večine glasov, se za naslednjo sejo Upravnega odbora pripravi nova kandidatna lista.

17.člen

(Naloge direktorja ZIT)

Direktor samostojno vodi strokovno delo in je za svoje delo odgovoren UO.

Direktor je pooblaščen za sklepanje pravnih poslov v imenu in za račun ZIT v skladu s sprejetim programom dela in pooblastili UO.

Direktor je odgovoren za finančno poslovanje v okviru letnega finančnega načrta ZIT in razpoložljivih sredstev v skladu z letnim programom dela in pravilnikom o finančnem poslovanju GZS.

Direktor opravlja naslednje naloge:

  • zastopa in predstavlja interese ZIT
  • vodi strokovno delo ZIT in je za strokovno pripravo gradiv ter za strokovno opravljeno storitev iz dejavnosti ZIT odgovoren Upravnemu odboru ZIT in predsedniku Upravnega odbora ZIT,
  • organizira in izvaja v programu sprejete aktivnosti ZIT,
  • sodeluje z tujimi in domačimi združenji, z vladnimi in nevladnimi institucijami, kjer zastopa strokovne predloge in rešitve v interesu članic in z njo povezane dejavnosti,
  • pripravlja gradiva, predlaga OU stališča, obrazložitve in predloge sklepov za seje,
  • zagotavlja pridobitev materialnih sredstev za delovanje in razvoj ter skrbi za ohranjanje in pridobivanje novih članov,
  • opravlja vse druge naloge za ZIT.

18.člen

(Imenovanje in razrešitev direktorja)

Direktor je imenovan za mandatno dobo 4 let, z možnostjo ponovnega imenovanja. Mandat predčasno preneha na podlagi sklepa o prenehanju delovanja ZIT ali z razrešitvijo. Postopek za razrešitev direktorja se opravi v skladu z 32. členom Statuta GZS.

19.člen

(Financiranje in finančno poslovanje ZIT)

Viri financiranja ZIT so:

  • članarina,
  • sponzorstvo,
  • ostali viri.

Članarino morajo člani plačati na podlagi izstavljenih računov v zakonitem roku na podlagi sklepa UO, ki ga potrdi Skupščina GZS.

Za izvajanje posebnih aktivnosti, ki presegajo okvir rednega dela opredeljenega s finančnim načrtom ZITterse ne morejo zagotovitiv okviru rednega programa dela, se na podlagi posebnega sklepa Upravnega odbora ZITzberejo dodatna finančna sredstva.

20.člen

(Dodatna finančna sredstva)

Finančno poslovanje s posebej zbranimi finančnimi sredstvi mora potekati v skladu s Pravilnikom o finančnem poslovanju GZS.

21.člen

(Delovanje sekcij znotraj ZIT)

Znotraj ZIT se lahko organizirajo sekcije, če gre za uresničevanje interesov ožjih skupin znotraj dejavnosti ZIT.Sekcije se oblikujejo in delujejo na osnovi predloga zainteresiranih članov ter sklepa UO ZIT. V sklepu UO se določijo okviri delovanja posamezne sekcije in sicer:

  • članstvo, ime sekcije ter drugi okviri za delovanje sekcije v skladu s Statutom ZIT,
  • področje dejavnosti,
  • organi sekcije.

Sekcije delujejo v skladu s svojim poslovnikom, ki ga potrdi UO ZIT. Organi sekcije se oblikujejo glede na obseg članstva v naslednjih dveh možnih oblikah:

  • sekcije s številom članov nad 20 imajo izvršilni odbor, ki izvoli predsednika sekcije,
  • sekcije z manjšim številom članov imajo zbor članov, ki izvoli predsednika sekcije.

UO ZIT lahko v primeru, da sekcije ne delujejo v okviru sprejetega poslovnika, sekcijo razpusti.

22.člen

(Financiranje sekcij znotraj ZIT)

Dejavnost sekcij se delno financira iz proračuna ZIT glede na sprejeti letni plan ZIT, za ostale aktivnosti sredstva sekcija zbere sama na osnovi posebnih interesov članov sekcije za poseben program aktivnosti, ki ni predviden v programu dela ZIT. Višino dodatnega prispevka, način zbiranja in porabe določa Izvršni odbor sekcije.

Zbrani prilivi in poraba sredstev sekcije se vodi na posebnem stroškovnem mestu sekcije in se ne sme porabiti za druge namene ZIT. Nadzor nad porabo sredstev opravlja Izvršni odbor sekcije.

23.člen

(Koordinacija sekcij znotraj ZIT)

Predsedniki sekcij so vabljeni na seje UO, kjer poročajo o delovanju sekcij, vendar brez pravice glasovanja. Sekcija sme za zunanje komuniciranje uporabljati oznake ali logotipe ZIT – GZS oz. se nanj sklicevati le za sporočila, ki predstavljajo uradne sklepe izvršilnega odbora sekcije. Hkrati je sekcija dolžna spoštovati pravila GZS v uradni komunikaciji.

Koordinacija dela med sekcijami poteka na naslednje načine:

  • s sodelovanjem predsednikov sekcij v upravnem odboru ZIT,
  • s sodelovanjem predstavnikov sekcij v odborih in delovnih skupinah ZIT.

24.člen

(Prehodne in končne določbe)

Poslovnik ZIT stopi v veljavo naslednji dan po sprejemu na Upravnem odboru ZIT. Sekcije morajo uskladiti in predložiti svoje poslovnike v roku 60 dni po sprejemu poslovnika ZIT.

25.člen

Za spremembe poslovnika veljajo enaka merila kot so veljala za njegov sprejem.