Grozd pametne tovarne

Strategija

Digitalizacija, Industrija 4.0, pametne tovarne ipd. za slovenska industrijska in izvozno usmerjena podjetja, predstavljajo opis stalne evolucije, ki jo sami doživljajo in se jo lahko v obliki strateških usmeritev povzame v naslednjih treh točkah:

  • Enotno zasnovani krovni procesi s točno določenimi stičnimi in kontrolnimi točkami, ki bodo omogočali digitalizacijo najbolj pomembnih procesov podjetja in njihovo povezavo s podpornimi procesi ter procesi poslovnih partnerjev.
  • Uporaba najbolj sodobnih in optimalnih tehnologij tako pri analizi in postavitvi procesov in koncepta pametne tovarne kot pri implementaciji procesov.
  • Občutno zvišanje dodane vrednosti teh procesov.

 

Koncept vodenja pametne tovarne naj temelji  na simultanem razvoju vseh komponent, potrebnih za graditev pametne tovarne:

  • »pametni izdelki« … ki znajo komunicirati z opremo, ljudmi in omogočajo informacije za vodenje,
  • »pametna oprema« … ki zna komunicirati z izdelki, ljudmi in omogoča informacije za vodenje
  • »pametni ljudje« … ki so usposobljeni upravljati s pametno opremo in izdelki, ter uporabljati informacije za vodenje procesov,
  • »pametno« koncipirani procesi, ki omogočajo racionalno delo in uporabo tehnologij z jasno opredeljenimi vhodi / izhodi in karakteristikami, tako da je možna digitalizacija,
  • »pametno vodenje«, ki temelji na minimalnem številu podatkov za maksimalni učinek (dodano vrednost).

 

Primarni cilj vertikalne vrednostne verige Pametna tovarna je, da v okviru SRIP ToP, z aktivno vključenostjo vseh deležnikov  v Sloveniji izziv Pametne tovarne naslovi celovito in izgradi delujoče podporno okolje, ki bo omogočilo podjetjem vključevanje v različnih fazah njihove digitalne in tehnološke zrelosti.

 

Ključni gradniki tega podpornega okolja, ki ga bo zagotovila vertikalna veriga vrednosti Pametna tovarna  so :

  • povezava in nadgradnja podpore že vzpostavljenim vrednostnim verigam za vzpostavitev ponudbe štiri (4) stopenjske celovite storitve “pametne tovarne na ključ”,
  • vzpostavitev enotne mreže znanj in informacij o tovarnah prihodnosti,
  • vzpostavitev trinivojske demo infrastrukture (model Pametne tovarne), po modelu Open innovation,
  • vzpostavitev notranjega trga realnih industrijskih scenarijev zbranih podatkov za preverjanje moči in realne uporabne vrednosti metod umetne inteligence.

In s tem neposredno naslavljamo izzive, s katerimi se danes sooča večina slovenskih podjetij, ki v svoje poslovanje uvajajo tehnologije Industrije 4.0.