Inovativna Slovenija

Osnove zaščite intelektualne lastnine
Blagovna znamka

 

kazalo:

Vrsta
Absolutni razlogi za zavrnitev BZ
Relativni razlogi za zavrnitev BZ
Pomagala:

 

Zakon o industrijski lastnini pravi, da se kot znamko sme registrirati kakršenkoli znak ali kakršnakoli kombinacija znakov, ki omogočajo razlikovanje blaga/storitev enega podjetja od blaga/storitev drugega podjetja; mogoče jih je prikazati grafično: besede, vključno z osebnimi imeni; črke; številke; figurativni elementi; tridimenzionalne podobe, vključno z obliko blaga ali njihove embalaže; kombinacije barv in kakršnakoli kombinacija takih znakov.

Glede na znak poznamo več vrst znamk:

Vrsta

primer

Besedne znamke

FLAMENCO

ENERGIJA ZAME!

i-mode

FIDI KOENCIM 10

Figurativne znamke

Figurativne znamke so lahko sestavljene iz:

  • samo tekstualnih delov:

  • samo slikovnih elementov:

  • kombinacije tekstualnih in grafično-slikovnih elementov:

Figurativne znamke so lahko registrirane v črno-beli tehniki. To pomeni, da imetnik take znamke znamko uporablja v različnih barvah, pri čemer mu barve niso tako pomembne, da bi hotel znamko/znak registrirati v konkretnih barvah oz. barvnih kombinacijah. Zaščito dobi le za vsebino in obliko elementov, ne pa tudi za barve:

Figurativne znamke so lahko registrirane v barvni tehniki. Taka registracija predstavlja najmočnejšo zaščito znamke/znaka, saj zaščita zajema vsebino, obliko in barve:

 

Netradicionalne oblike znamk (tridimenzionalne znamke, barve in barvne kombinacije)

  • tridimenzionalne znamke – znak je tridimenzionalen (telo), najpogosteje gre za embalažo blaga, pogosto pa tudi za posebno obliko blaga, še najmanjkrat preprosto za tridimenzionalen predmet, s katerim imetnik označuje svoj proizvod.

embalaža blaga

oblika blaga

 

 

3D predmet, s katerim se označuje blago

 

  • barva oz. barvna kombinacija: prikazani znaki predstavljajo barve in barvne kombinacije, ne kvadrata v določeni barvi/barvni kombinaciji. Znak, ki predstavlja barvno kombinacijo, določa pri uporabi vrsto barve, razporeditev barv in razmerje barv.


Pri znamkah velja načelo specialnosti, kar pomeni, da znamka varuje zgolj pred uporabo enake ali podobne znamke za enako ali podobno blago ali storitve. Načeloma to pomeni, da lahko tretja oseba enako ali podobno znamko uporablja za povsem različno blago ali storitve.

To načelo ne velja za znamke ugleda (dobro znane znamke, sloveče znamke).

Narava blaga/storitev, na katere se nanaša znamka, ne sme biti v nobenem primeru ovira za registracijo. Blagovne znamke tako ni mogoče registrirati za blago in storitev:

Absolutni razlogi za zavrnitev BZ

Primer

BZ nima razlikovalnega učinka

»Center znanja« ni mogoče registrirati kot kombinacijo besed, lahko pa se registrira edinstvena grafična podoba

V gospodarskem prometu lahko BZ označuje izključno vrsto, kakovost, količino, namen, vrednost, geografski izvor ali čas proizvodnje blaga ali opravljanja storitev ali druge značilnosti blaga ali storitev

•LAHKI za cigarete z nizko vsebnostjo katrana;
•NAJBOLJŠI;
•LITER, KILOGRAM, ipd.;
•KUHINJA, KOPALNICA za čistila;
•POPOLNI OBRAZ za kozmetiko;
•NAJCENEJŠI, NAJDRAŽJI, ipd.;
•EUROLAMB za meso (nakazuje na širok geografski izvor);
•NORDIC za gradnje (prevelik geografski pojem, in onemogoča drugim, da uporabljajo to ime);
•LETNIK 2000 (posebno leto za vina);
•VSAK DAN SVEŽE za zelenjavo.

vsebuje ali sestoji iz geografske označbe, ki označuje vina ali žgane pijače, če se prijava znamke nanaša na vina ali žgane pijače, ki nimajo takega izvora;

vino KRAŠKI TERAN iz Hrvaške.

BZ sestoji izklju v dobroverni in ustaljeni praksi trgovanja

»Excellent SME« ni mogoče registrirati kot kombinacijo besed, lahko pa se registrira edinstvena grafična podoba
Drugi primer:
•NET in NETWORK za računalnike;
•črka L za avtošole;
•POHIŠTVO za stole, mize, omare, ipd.;
•ŠAMPON za sredstva za umivanje las;
•HAMBURGER za vrsto sendviča; ipd.

BZ sestoji izključno iz oblike, ki izhaja iz same narave blaga ali je nujna za dosego tehničnega učinka ali daje blagu bistveno vrednost

Primer: Philips je vložil tožbo proti konkurentu Remingtonu, s čimer je želel preprečiti prodajo njegovih triglavih rotacijskih brivnikov. Glede teh brivnikov je Philipsu potekel patent. Philips je vložil tožbo zoper Remington zaradi kršitve znamke. Trdil je, da je funkcija brivnika (učinkovito britje) izvedljiva tudi z drugimi oblikami brivnikov, zaradi česar ta oblika ne predstavlja zavrnilnega razloga. SES je navedlo, da je namen te določbe preprečiti registracijo oblik, katerih bistvene funkcionalne posebnosti je mogoče pripisati zgolj tehničnemu rezultatu. Ob tem je poudarilo, da obstoj drugih oblik, ki lahko dosežejo enak tehnični rezultat, ne zadošča za registracijo oblike na podlagi tega absolutnega razloga za zavrnitev registracije znamke.
Vir: Repas, 2007, str. 120

BZ nasprotuje javnemu redu ali morali

žaljive besede ali podobe, kot so kletvice (npr. VOOKOV) ali poniževalne podobe. Enako velja za psovke.
Javnemu redu ali morali nasprotujejo znaki, kot so FAŠIST, NACIST, KRIVOVERNIK, PEDOFIL, TERORIST

BZ zavaja javnost, zlasti glede narave, kakovosti ali geografskega izvora blaga ali storitev;

•PLATINUM za prstane iz bele pločevine;
•bikova glava na proizvodih iz umetnega usnja.

BZ vsebuje uradne znake ali punce za kontrolo ali jamstvo kakovosti blaga ali jih posnema;

Blagovna znaka vsebuje uradno priznane certifikate, kot so npr. TÜV ali SIQ.

Za BZ ni bilo izdano dovoljenje pristojnih organov in mora biti zavrnjen na podlagi 6.ter člena Pariške konvencije;

BZ vsebuje ali posnema znamenja, embleme ali grbe, ki niso obseženi s 6.ter členom Pariške konvencije, vendar imajo poseben javni pomen, razen če so pristojni organi zanje izdali dovoljenje za registracijo;

Dovoljenje za uporabo znaka v gospodarskem prometu da Vlada RS.

Nekatere netradicionalne vrste znamk niso registrabilne v vseh državah. Razlogi so različni, največkrat pa je razlog nivo tehnično-tehnološkega razvoja države, ki vpliva tako na opremljenost uradov, ki so zadolženi za registracijo znamk, kot tudi na možnost dostopa uporabnikov do baz podatkov. 

vonj: znamke vonja zaenkrat niso registrabilne, ker jih zaenkrat še ni mogoče grafično prikazati (opis vonja se ne more upoštevati kot grafični prikaz znaka).
okus: znamke okusa zaenkrat niso registrabilne, ker jih zaenkrat še ni mogoče grafično prikazati (opis okusa se ne more upoštevati kot grafični prikaz znaka).
gibalna znamka: znak je v obliki premikajočih se slik (film), npr. znamka za NOKIO (dve dlani, ki se primeta) – zaenkrat UIL še ne sprejema takih znamk.

BZ vsebuje označbo porekla blaga ali geografsko označbo, registrirano v skladu z Uredbo Sveta 2081/1992 o varstvu geografskih označb in označb izvora za kmetijske proizvode in živila, ali je iz nje sestavljen, če so podane okoliščine iz člena 13 te uredbe in se nanaša na isto vrsto blaga, pod pogojem, da je bila prijava znamke vložena po datumu vložitve prijave za registracijo označbe porekla blaga ali geografske označbe pri Komisiji Evropskih skupnosti (Komisija).

 

 

Termin se dolgotrajno uporablja

Nestle je že imetnik znamk KIT KAT in HAVE A BREAK – HAVE A KIT KAT, vložil pa je tudi prijavo za registracijo znamke HAVE A BREAK, čemur je nasprotovalo podjetje Mars UK, ker znak naj ne bi imel razlikovalnega učinka. To pomeni, da bi se lahko registrial le, če je pridobil razlikovalni učinek z dolgotrajno uporabo. SES je odločilo, da se razlikovalni učinek, ki je potreben za registracijo znamke, lahko pridobi tudi z uporabo te znamke kot dela druge znamke (HAVE A BREAK kot del znamke HAVE A BREAK – HAVE A KIT KAT) ali skupaj z drugo znamko. Pomembno je, da se pridobi razlikovalni učinek z uporabo, ni pa nujno, da se mora uporabljati samostojno (Repas, 2007, str. 127).

 


Relativni razlogi za zavrnitev registracije znamke  

Primer 
 BZ je enaka prejšnji znamki druge osebe.
Blago ali storitve, za katere je registracija zahtevana, so enaki blagu ali storitvam, za katere je registrirana prejšnja znamka
 Ni dovoljeno: SEMCO« in »semco
Dovoljeno je:
ter SAVANNAH
 BZ je enaka ali podobna prejšnji znamki druge osebe.
Blago ali storitve, na katere se nanašata znak in znamka, so enaki ali podobni. 
 Zaradi verjetnosti povezovanja s prejšnjo znamko lahko v javnosti nastane zmeda;
Puma je že bila imetnica registrirane znamke, medtem ko je Sabel svoj znak skušal registrirati, pri čemer je Puma tej registraciji ugovarjala. Proizvodi, za katere naj bi se znamka registrirala so bili identični proizvodom Pume. Pojavilo se je vprašanje ali zgolj povezava med znamkama v javnosti prek ideje divje mačke zadošča za zavrnitev registracije. SES je odločilo, da koncept povezave ni alternativa konceptu verjetnosti zmede, temveč služi določitvi njegovega obsega. Upoštevati je potrebno, da bolj je znamka razlikovalna, večja je verjetnost nastanka zmede. SES je menilo, da znamka Puma ni pretirano znana, zato konceptualna podobnost ne zadošča za nastanek verjetnosti zmede v javnosti. Zgolj povezovanje znamk zaradi njune vsebine ne zadošča za obstoj verjetnosti zmede.
 
 BZ je enaka ali podobna prejšnji znamki druge osebe, ki je registrirana za blago ali storitve, ki niso enaki ali podobni blagu ali storitvam, za katere je bila registracija zahtevana, če bi uporaba takega znaka brez upravičenega razloga izkoristila ali oškodovala razlikovalni značaj ali ugled prejšnje znamke ali če bi uporaba takega znaka nakazovala povezanost med blagom ali storitvami in imetnikom prejšnje znamke in bi to utegnilo škodovati interesom imetnika prejšnje znamke  Znamke ugleda so na primer ROLLS ROYCE, AUDI, VISA, COSMOPOLITAN, ROLEX, CHANEL No.5, ARMANI ipd.
Davidoff uporablja mednarodno registrirano blagovno znamko DAVIDOFF za moško kozmetiko, konjak, kravate, okvirje za očala, ipd. Gofkid pa je imetnica znamke DURFEE za žlahtne kovine in proizvode, narejene iz njih, pepelnike, tulce za cigarete. Davidoff je vložil tožbo za prenehanje uporabe blagovne znamke DURFEE, ker naj bi ta povzročala zmedo v javnosti. Davidoff je trdil, da je Gofkid namenoma oblikoval svoj znak tako, da bi izkoriščal ugled in prestiž njegove znamke. Vidno je, da sta obe figurativni znamki s poudarjeno pisavo, znano pod imenom »English 157«. Uporabljeni sta enaki razlikovalni črki »d« in »ff«. Nemško Zvezno vrhovno sodišče je menilo, da sta si znamki podobni. Po mnenju sodišča sta si znamki tudi podobni, znamka pa mora uživati varstvo, ki je vsaj toliko ektenzivno kot v primeru, ko se znak uporablja za različno blago in storitve.

 BZ je enaka ali podoben znamki ali neregistriranemu znaku, ki je v Republiki Sloveniji znana znamka v smislu člena 6.bis Pariške konvencije ali tretjega odstavka 16. člena Sporazuma TRIPs;  Pomen 6.bis člena Pariške konvencije je preprečiti registracijo ali uporabo znamke, ki je zamenljiva z drugo znamko, ta druga znamka pa je že znana kot znak za označevanje blaga nekoga drugega v državi registracije, ali uporabe prve znamke ne glede na to, da druga znamka v tej državi še ni registrirana. 
Skupna priporočila WIPO določajo merila, ki so potrebna za oceno, ali je neka neregistrirana znamka nedvomno znana ali ne. Ta merila so:
•poznanost vsaj v enem relevantnem sektorju javnosti, ne pa v celotni javnosti
•trajanje, razprostranjenost, geografsko območje uporabe znamke,
•trajanje, razprostranjenost, geografsko območje oglaševanja znamke ali druge oblike predstavljanja znamke, na primer udeležba na sejmih, ipd.,
•trajanje in geografsko območje registracije ali prijave registracije znamke, če odražajo uporabo ali poznanost znamke,
•poročilo o uspešnih uveljavitvah varstva pravice do znamke, še posebej, če je bil znamki priznan status znane znamke,
•vrednost znamke.
Stopnja potrebne poznanosti naj bi se v sodni praksi gibala med 30 in 65 odstotki.
Če imetnik znamke, registrirane v kakšni državi članici unije, ustanovljene na podlagi Pariške konvencije ali Svetovne trgovinske organizacije dokaže, da je ta znak brez njegovega pooblastila prijavil njegov posrednik ali zastopnik na svoje ime.  Namen tega zavrnilnega razloga je varstvo imetnika znamke pred nelojalnim oziroma nezvestim zastopnikom ali posrednikom.
Predpostavke za uveljavljanje tega relativnega razloga so:
•obstoj znamke imetnika,
•prijava za registracijo zadevne znamke, ki jo vloži zastopnik ali posrednik
•pomanjkanje soglasja imetnika znamke.
 Ce bi njegova uporaba nasprotovala prej pridobljenim pravicam do imena, osebnega portreta, označbe za rastlinsko sorto, geografske označbe ali drugi pravici industrijske lastnine ali prej pridobljeni avtorski pravici, razen, če je imetnik prej pridobljene pravice izrecno soglašal z registracijo takega znaka.  Kot znamka se ne more registrirati znak, če bi njegova uporaba nasprotovala prej pridobljenim pravicam do:
•imena,
•osebnega portreta,
•označbe za rastlinsko sorto, geografske označbe ali
•drugim pravicam industrijske lastnine (patent, model, dodatni varstveni certifikat) ali
•prej pridobljeni avtorski pravici.
Registracija teh znakov je dopustna z izrecnim soglasjem imetnika prej pridobljene pravice.

 

Tudi pri blagovni znamki velja načelo prednosti prve prijave – prijavitelj, ki prvi prijavi obstoječo blagovno znamko, ima prednost pri uveljavljanju pravic BZ. Praksi lahko podjetje 1 registrira blagovno znamko, ki jo v gospodarskem prometu uporablja podjetje 2 in ga tako omejuje pri nadaljnjem poslovanju.
To seveda ne velja za sloveče znamke.

Nasvet
Svetujemo vam, da na vaših ključnih trgih registrirate blagovno znamko, pod katero se pojavlja vaše podjetje, vaši proizvodi ali storitve.

 

3.1. v Sloveniji
(velja le v Sloveniji)
http://www.uil-sipo.si/uil/dejavnosti/znamke/postopek-za-pridobitev-znamke/postopek-registracije/
Vzorec prijave znamke:
http://www.uil-sipo.si/uploads/media/uil_vzorec_Znamka_02.pdf

3.2. Nacionalna prijava blagovne znamke v izbrani tuji državi
Blagovno znamko lahko zaščitite tudi v eni od izbranih držav (vaših ključnih trgov). Zaščitite jo pri nacionalnem uradu (preko zastopnika).
Seznam nacionalnih uradov za intelektualno lastnino:
http://www.wipo.int/directory/en/urls.jsp

Seznam nacionalnih uradov za intelektualno lastnino v EU s podatki o intelektualni lastnini posamezne države:
http://europa.eu/youreurope/business/competing-through-innovation/protecting-intellectual-property/index_en.htm

3.3. Kako zaščititi Blagovno znamko EU
Blagovna znamka EU predstavlja poenostavljen postopek, ki z eno prijavo omogoča varovanje zanke v 28 državah članicah EU.

Prijavo lahko vloži vsak državljan EU ali pravna oseba, ki ima sedež na njenem ozemlju, pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) , in sicer sam ali prek zastopnika, ki je vpisan v register EUIPO.

Priporočljivo je, da se prijava na EUIPO vloži elektronsko, preko interneta (https://euipo.europa.eu/ohimportal/en/web/guest/apply-now). Druge možnost pa so še prijava v papirnati obliki https://oami.europa.eu/tunnel-web/secure/webdav/guest/document_library/contentPdfs/trade_marks/fees_and_payment/application_ctm_sl.pdf. Papirnato vlogo prijavitelj prosreduje  

·        na EUIPO preko telefaksa št. + 34 965 131 344

·        po pošti na naslov:
European Union Intellectual Property Office
Avenida de Europa, 4
E-03008 Alicante

Prijava se vloži v enem od uradnih jezikov držav članic Evropske skupnosti (tudi v slovenščini), sam postopek registracije pa poteka po izbiri prijavitelja bodisi v angleščini, francoščini, italijanščini, španščini ali nemščini.

Pristojbina za prijavo blagovne znamke EU, ki vključuje pristojbino za registracijo, je 1000 EUR in vključuje en blagovni/storitveni razred. Pri neposrednem elektronskem vlaganju prijav na EUIPO(https://oami.europa.eu/ohimportal/sl) pristojbina za osnovo prijavo znaša 850 EUR. Pristojbina za drugi blagovni/storitveni razred znaša 50 EUR. Pristojbina za tretji in vsak naslednji blagovni/storitveni razred pa znaša 150 EUR na razred.

Pristojbine za Blagovno znamko EU
https://euipo.europa.eu/ohimportal/sl/fees-payable-direct-to-euipo

3.4. Mednarodna registracija blagovnih znamk izven EU (pri Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino - WIPO)
Blagovne znamke je mogoče na enem mestu za več tujih držav zaščititi pri WIPO. Prijavo je mogoče vložiti za izbrane države pogodbenice (seznam držav
http://www.wipo.int/members/en/). Osnovni pogoj za prijavo znamke pri WIPO je vsaj vložena prijava v eni od držav pogodbenic (nekatere države je zahtevajo registrirano znamko, ne zgolj prijavljene).

Pomočnik za mednarodno registracijo (simulator registracije):
http://www.wipo.int/madrid/en/madrid_simulator/

Navodila za prijavitelje (v Slovenščini):
http://www.uil-sipo.si/uploads/media/uil_informacija_Madrid.pdf

Informativni izračun pristojbin: http://www.wipo.int/madrid/en/fees/calculator.jsp