Temeljna načela intelektualne lastnine
kazalo:
Načelo enakosti tujih in domačih oseb
Načelo prednosti prve prijave
Načelo izključnosti
Intelektualna lastnina določa vrsto in vsebino pravic, njihov obseg in način pridobitve, način uveljavljanja pravic v primeru njihove kršitve, vrste in dovoljene oblike gospodarskega izkoriščanja ipd. Pri tem veljajo tri glavna načela: načelo enakost, načelo prednosti ter načelo izključnosti.
Vse pravne in fizične osebe (ne glede na pripadnost državi) uživajo enake pravice, ki izhajajo iz varovanja industrijske lastnine.
Prednost pri uveljavljanju pravic iz varovane intelektualne lastnine (patent, model, blagovna znamka) ima oseba z zgodnejšim datumom prijave patenta, modela, znamke ali prednostne pravice, če jo zahteva ob prijavi (patenta, modela ali znamke).
Prijavitelj, ki tako pravico uveljavlja, ima prednost v postopkih registracije pred drugimi prijavitelji, ki so enak ali podoben patent, model, znamko prijavili po datumu, ki izhaja iz prednostne pravice.
Prednostno pravico pri prijavi patenta, modela ali znamke na UIL lahko uveljavlja prijavitelj, ki je enak patent, model, znamko pred prijavo na URSIL prijavil že v kakšni drugi državi, članici Pariške unije ali WTO, vendar le v primeru, če od prejšnje prijave ni minilo
· več kot 6 mesecev za blagovno znamko
· več kot 6 mesecev za model
· več kot 12 mesecev za patent.
Razstavno prednostno pravico lahko uveljavi tudi prijavitelj, ki je
· znamko predstavil na uradni ali uradno priznani mednarodni razstavi po Konvenciji o mednarodnih razstavah (zadnjič revidirani 30. novembra 1972), vendar le v roku 3 mesecev od zaprtja take razstave.
· model predstavil javnosti EU, vendar lahko pravico uveljavlja v roku 12 mesecev od prve javne predstavitve modela
· izum razstavil na eni od razstav, registriranih pri Mednarodnem uradu za razstave (www.bie-paris.org), vendar lahko lastnik prednostno pravico uveljavlja v roku 3 mesecev od zaprtja take razstave.
Pravice intelektualne lastnine so izključne (vendar je izključnost v nekaterih primerih pogojena z naravo predmeta varovane pravice), kar pomeni:
· imetnik pravice sme prepovedati komercialno izkoriščanje predmeta pravice, za katerega ni dal dovoljenja.
· varstvo pravic se nanaša izključno na gospodarsko dejavnost
· pravice so teritorialne in tudi praviloma časovno omejene, razen blagovnih znamk, pri katerih varstvo lahko traja neomejeno dolgo.
· po izteku zakonsko predpisane dobe postane predmet takšnega varstva (patent, model) javna dobrina in ga lahko vsakdo svobodno komercialno izkorišča.
Izključna narava pravic intelektualne lastnine je z ekonomskega vidika izredno pomembna, saj vpliva na povečanje konkurenčnosti subjektov na trgu, njihov dolgoročni razvoj, na raziskave, razvoj in investicije, na vzpostavljanje novih ali širjenje že obstoječih vej gospodarstva, na odpiranje novih delovnih mest in nenazadnje tudi na povečanje prihodkov države iz naslova davkov.