UREDBA O ODPADNI ELEKTRIČNI IN ELEKTRONSKI OPREMI

The Waste Electrical and Electronic Equipment Directive


Uredba o odpadni električni in elektronski opremi
(v nadaljevanju: Uredba OEEO) (Uradni list RS, št. 55/15, 47/16, 72/18, 84/18 – ZIURKOE, 108/20 in 44/22 – ZVO-2 – povezava je http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6521 ) določa pravila ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo in v slovenski pravni red prenaša določbe:

Direktive 2012/19/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO) (UL L št. 197 z dne 24. 7. 2012, str. 38), zadnjič spremenjeno z Direktivo (EU) 2018/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi direktiv 2000/53/ES o izrabljenih vozilih, 2006/66/ES o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih ter 2012/19/EU o odpadni električni in elektronski opremi (UL L št. 150 z dne 14. 6. 2018, str. 93), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2012/19/EU - WEEE) (https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:02012L0019-20180704&from=EN ) in

Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/290 z dne 19. februarja 2019 o vzpostavitvi formata za registracijo in poročanje v register za proizvajalce električne in elektronske opreme (UL L št. 48 z dne 20. 2. 2019, str. 6; v nadaljnjem besedilu: Izvedbena uredba 2019/290/EU) (https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A32019R0290 ).

Ta uredba z namenom prispevanja k trajnostnemu razvoju določa preprečevanje ali zmanjševanje škodljivih vplivov nastajanja odpadne električne in elektronske opreme (v nadaljnjem besedilu: EEO) ter ravnanja z njo zaradi varstva okolja in varovanja človekovega zdravja ter zmanjševanja celotnega vpliva uporabe naravnih virov in izboljšanja učinkovitosti njihove uporabe. 

EEO je oprema, ki za svoje pravilno delovanje potrebuje električni tok ali elektromagnetno polje, in oprema za proizvodnjo, prenos in merjenje toka in polj, ter je načrtovana za uporabo za napetostni razred, ki ne presega 1000 voltov za izmenični tok in 1500 voltov za enosmerni tok.

Določbe te uredbe se uporabljajo za EEO, ki je navedena v prilogi 1 te uredbe, za uvrščanje EEO pa se uporablja okvirni seznam EEO iz točke b priloge 1 te uredbe.

Izjeme: ne glede na prilogo 1 (seznam EEO se občasno posodablja in dopolnjuje), pa se za v nadaljevanju navedeno opremo iz drugega odstavka 2. člena, ta uredba ne uporablja:

- EEO, ki se uporablja za varstvo bistvenih interesov varnosti države, vključno z orožjem, strelivom in vojnim materialom, namenjenimi za izrecno vojaške namene,
- EEO, ki je posebej načrtovana in nameščena kot del druge vrste opreme, ki ni predmet te uredbe, in je namenjena le kot del te opreme, 
- žarnice z žarilno nitko, 
- opremo, namenjeno za uporabo v vesolju, 
- velika nepremična industrijska orodja,
- velike nepremične naprave, razen opreme, ki je v teh napravah, vendar ni posebej načrtovana in nameščena kot del teh naprav,
- potniška ali tovorna prevozna sredstva, razen električnih dvokolesnih vozil brez homologacije,
- necestne premične stroje, ki so na voljo izključno za profesionalno uporabo,
- opremo, ki je namenjena izključno za raziskave in razvoj ter je na voljo le na podlagi izmenjave med podjetji,
- medicinske pripomočke ter diagnostične medicinske pripomočke in vitro, če se predvideva, da bodo pred koncem življenjske dobe inficirani, in aktivne medicinske pripomočke za vsaditev,
- elektronske nagrobne sveče.

Določbe uredbe se nanašajo večinoma na proizvajalce, vendar pa morata določilom uredbe slediti tudi distributer in celo končni uporabnik.

Proizvajalec mora pri načrtovanju in zasnovi EEO upoštevati zahteve za okoljsko primerno zasnovo proizvodov, povezanih z energijo, ki omogočajo ponovno uporabo in obdelavo OEEO. Nadalje mora poskrbeti za pravilno označevanje EEO (5. člen in priloga 2). Znak iz prvega odstavka tega člena in oznaka iz prejšnjega odstavka morata biti na EEO natisnjena vidno, čitljivo in neizbrisljivo, nameščen pa mora biti na EEO. Če znaka zaradi velikosti/majhnosti EEO ali njene posebne uporabe ni mogoče natisniti na EEO, ga je treba natisniti na njeno embalažo, na navodila za uporabo in na listino o garanciji za to EEO.

Proizvajalec je dolžan za vsako vrsto nove EEO, prvič dane na trg, v enem letu po tem, ko je bila dana na trg, brezplačno zagotoviti informacije o pripravi OEEO za ponovno uporabo in obdelavi OEEO. V teh informacijah morajo biti navedeni podatki o sestavnih delih in materialih EEO ter o mestih nahajanja nevarnih snovi in zmesi v njej. Te informacije morajo biti na voljo izvajalcem obdelave v obliki pisnih navodil ali na zgoščenki, preko spletne storitve ali z drugimi elektronskimi sredstvi.

Proizvajalec se mora vpisati v evidenco proizvajalcev iz 44. člena te uredbe ter mora na svoje stroške zagotavljati zbiranje OEEO in obdelavo vse zbrane OEEO v skladu s to uredbo.

Proizvajalec mora zbiranje in obdelavo OEEO zagotoviti za delež zbrane OEEO, ki je enak njegovemu deležu EEO, izraženem v odstotkih, v skupni količini EEO, ki je bila v RS dana na trg v posameznem koledarskem letu in se določi na podlagi 34. člena te uredbe. Proizvajalec lahko zbiranje OEEO in obdelavo vse zbrane OEEO izvaja samostojno ali skupaj z drugimi proizvajalci na način iz 25. člena te uredbe.

Proizvajalec s sedežem v RS, ki prodaja EEO prek sredstev za komuniciranje na daljavo neposredno gospodinjstvom in drugim uporabnikom v drugi državi članici EU, v kateri nima sedeža, mora imeti dokazilo o tem, da je v tej državi članici EU vpisan v evidenco proizvajalcev ali da ima v tej državi članici EU pooblaščenega zastopnika, ki ga je pisno pooblastil za izpolnjevanje obveznosti proizvajalca v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z OEEO v tej državi članici EU. 

Na kakšen način lahko proizvajalec zbira OEEO je določeno v členih od 19. do 21. te uredbe. Prav tako pa mora proizvajalec, ki samostojno izpolnjuje obveznost zbiranja OEEO, z oglaševalskimi akcijami ali na drug primeren način najmanj štirikrat letno obveščati javnost o namenu in ciljih zbiranja OEEO, zlasti OEEO iz gospodinjstev, pravilnem ravnanju z njo, možnostih njenega brezplačnega prepuščanja in oddajanja ter o prednostih priprave za ponovno uporabo OEEO in njenega recikliranja. Obveščanje iz prejšnjega stavka mora zajeti javnost v vseh statističnih regijah. Nadalje mora imeti proizvajalec tudi načrt ravnanja z OEEO (23. člen), ki mora biti vpisan v evidenco načrtov ravnanja z OEEO (24. in 30. člen).

Proizvajalec, ki samostojno izpolnjuje obveznosti zbiranja OEEO, in nosilec skupnega načrta morata najpozneje do 31. marca tekočega leta ministrstvu pristojnem za varstvo okolja poslati poročilo o ravnanju z OEEO za preteklo koledarsko leto (33. člen).

Proizvajalec, ki samostojno izpolnjuje obveznosti zbiranja OEEO na podlagi načrta, in nosilec skupnega načrta, ki izpolnjuje obveznosti iz prvega odstavka 27. člena te uredbe na podlagi skupnega načrta, morata zagotoviti finančno jamstvo zaradi izvajanja načrta oziroma skupnega načrta. (členi 36 do 39). Finančno jamstvo mora biti v obliki bančne garancije ali bančnega depozita in se zagotavlja za vsako leto posebej do 1. septembra tekočega leta.

Končni uporabnik, ki je posameznik, prepušča OEEO iz gospodinjstev ali izvajalcu javne službe (v zbirnem centru ali v premični zbiralnici nevarnih frakcij, če gre za zelo majhno OEEO iz gospodinjstev)  ali zbiralcu v zbiralnici.

Končni uporabnik, ki je posameznik, lahko vrne OEEO iz gospodinjstev distributerju na njegovem prodajnem ali prevzemnem mestu. Distributer mora prevzeti OEEO brezplačno.

Končni uporabnik, ki je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, oddaja OEEO iz gospodinjstev zbiralcu.

Če OEEO vsebuje snovi ali materiale, ki jih je treba, preden se razstavi, odstraniti iz nje v skladu s predpisi, ki urejajo odstranjevanje teh snovi ali materialov, mora končni uporabnik zagotoviti, da je OEEO ob prepustitvi ali oddaji v takem stanju, da je odstranitev teh snovi ali materialov mogoče izvesti na predpisan način.

Distributer mora v prodajalni, v kateri je najmanj 400m² prodajne površine namenjene prodaji EEO, ali v njeni neposredni bližini zagotoviti brezplačno prevzemanje zelo majhne OEEO iz gospodinjstev, brez obveznosti nakupa EEO, enake po namenu uporabe in razvrstitvi v razrede EEO.

Distributer, ki zagotavlja dostopnost EEO iz gospodinjstev na trgu s prodajo na daljavo, mora o svoji obveznosti iz prvega odstavka tega člena in načinu prevzemanja OEEO končne uporabnike obveščati na svoji spletni strani ali v svojih prodajnih katalogih.

Distributer mora OEEO prepustiti zbiralcu v 30 dneh po prevzemu, pri čemer za vrnjeno OEEO ne sme zahtevati plačila zaradi stroškov ravnanja z vrnjeno OEEO ali zaradi morebitne vrednosti sestavnih delov, materialov ali snovi v OEEO.

Zbiralec mora biti vpisan v evidenco zbiralcev odpadkov iz predpisa, ki ureja odpadke (40. člen)

Uredba pa določa tudi obveznosti za izvajalce obdelave (42. in 43. člen)

Za nadzor izvajanja določb uredbe so pristojni inšpektorji za varstvo okolja, za nekatere določbe pa tržni inšpektorji oziroma organi, pristojni za nadzor nad izvajanjem predpisa, ki ureja pošiljke odpadkov.

Kazenske določbe za neizpolnjevanje določb uredbe so zapisane v členih od 52 do 63, in znašajo lahko od 3.000 pa tja do 30.000 EUR, odvisno glede na vrsto prekrška in na glede na kršitelja (pravna oseba ali samostojno podjetnik posameznik). Globi se ne izogne niti odgovorna oseba kršitelja.

Uredba vsebuje tudi sledeče priloge:

Priloga 1: EEO, za katere se ta uredba uporablja od 1. Januarja 2018
Priloga 2: Znak za označevanje EEO
Priloga 3: EEO, za katera se ta uredba uporablja do 31. decembra 2017
Priloga 4: Zbirno-predelovalne skupine OEEO
Priloga 5: Zahteve za skladiščenje in obdelavo OEEO
Priloga 6: Selektivna obdelava OEEO
Priloga 7: Razredi in podrazredi EEO, ki se uporabljajo za poročanje o ravnanju z OEEO za leto 2018