Okoli 80 udeležencev se je na Dnevu slovenske elektroindustrije 2026 z naslovom 'Iskanje rasti zunaj cone udobja' strinjalo, da ima slovenska elektroindustrija znanje, proizvode in izkušnje, s katerimi lahko uspešno nagovarja zahtevne mednarodne trge. Za večji razvojni preboj pa bodo ključni boljše povezovanje podjetij, večja prisotnost na hitro rastočih trgih, privabljanje kakovostnih zelenih investicij ter okrepljena vloga gospodarske diplomacije. Dan slovenske industrije v organizaciji GZS – Zbornice elektroindustrije je poudaril, da geopolitični premiki, hiter tehnološki razvoj in spremenjene dobavne verige od podjetij zahtevajo več kot le prilagajanje. Slovenska elektroindustrija ostaja pomemben del izvoznega gospodarstva, vendar za nadaljnjo rast potrebuje večjo mednarodno prisotnost, močnejše povezave z rastočimi trgi ter bolj ciljno usmerjeno podporo poslovne diplomacije.

Dr. Miha Bobič, predsednik Upravnega odbora Zbornice elektroindustrije pri GZS, je poudaril pomen učenja iz zgodovine in sistemske podpore pri prodoru slovenskih podjetij na tuje trge. Po njegovih besedah sta ključni dve poti internacionalizacije: »Tuje neposredne investicije prinašajo ne le kapital in delovna mesta, temveč tudi znanje. Pomagajo, da domači strokovnjaki ostajajo doma, ker imajo izbiro, da se izobrazijo v najnovejših tehnologijah, veščinah vodenja in organizacije podjetij. Drugi način je s pomočjo gospodarske diplomacije. Nekatere države imajo tu zaključen krog: ambasade preko gospodarskih atašejev in zelo ciljno usmerjenega delovanja na področjih, kjer je domača industrija močna, odprejo trg, domača interesna združenja potem trg animirajo za izdelke in storitve, finančna plat pa se zaključi s posojili ali bančnimi garancijami državnih ali para-državnih skladov,« je še poudaril dr. Bobič, ob tem pa bil kritičen, da Slovenija ni dovolj privlačna za tuje naložbe, mreža diplomatskih aktivnosti na trgih v razvoju, posebej na hitrorastočih trgih, pa ni dovolj razvejana in učinkovita.

Andreja Hlišč, direktorica Zbornice elektroindustrije pri GZS, je izpostavila, da je bilo leto 2025 za slovensko elektroindustrijo rekordno po ključnih kazalnikih produktivnosti in dobičkonosnosti. »Dodana vrednost na zaposlenega je prvič presegla povprečje predelovalnih dejavnosti in celotnega slovenskega gospodarstva, EBITDA pa je dosegla rekordnih 888 milijonov evrov. Ti rezultati so predvsem dosežek naših podjetij, njihovega znanja, razvojne usmerjenosti in sposobnosti prilagajanja zahtevnim tržnim razmeram. V Zbornici elektroindustrije smo ponosni, da povezujemo in zastopamo podjetja, ki ustvarijo 72 odstotkov prihodkov ter 62 odstotkov dodane vrednosti celotne panoge. Naša naloga ostaja jasna: članom zagotavljati podporo pri njihovem nadaljnjem razvoju, konkurenčnosti in nastopu na mednarodnih trgih,« je dejala.

V razpravi o poslovnih priložnostih na izbranih trgih so sodelovali predstavniki veleposlaništev Indije, Japonske in Kitajske. Amit Narang, veleposlanik Republike Indije v Sloveniji, je poudaril, da je Indija najhitreje rastoče veliko gospodarstvo na svetu, ki naj bi v nekaj letih postalo tretje največje gospodarstvo na svetu, s pričakovanim BDP nad 7 bilijonov ameriških dolarjev. Kot dodaten pomemben razlog, da slovenska podjetja — zlasti iz elektroindustrije — podrobneje razmislijo o njihovem trgu, je izpostavil nedavno sklenjeni prostotrgovinski sporazum med Indijo in EU. Opozoril je tudi na priložnosti za slovenska podjetja pri nabavi cenovno dostopnih in kakovostnih izdelkov iz Indije ter pri vlaganjih v proizvodnjo in raziskave ter razvoj v Indiji. Sodelujoča podjetja je povabil, da se pridružijo Slovensko-indijskemu poslovnemu svetu, ob tem pa napovedal tudi obisk 18-članske indijske poslovne delegacije v Sloveniji, v kateri bodo sodelovali tudi predstavniki elektroindustrije, med 23. in 25. septembrom.

Akiko Yoshida, veleposlanica Japonske, je izpostavila, da Japonska za podjetja iz elektronske in elektroindustrije, ki želijo širiti poslovanje na mednarodne trge, ponuja zanesljiva partnerstva, podprta z visoko kakovostjo, naprednimi proizvodnimi mrežami, močno zaščito intelektualne lastnine ter tesno usklajenostjo z novimi zahtevami gospodarske varnosti. »S povezovanjem vašega industrijskega znanja z našimi globalnimi kanali lahko gradimo dolgoročno sodelovanje z visoko dodano vrednostjo, ki bo na svetovnih trgih koristilo obema stranema,« je dodala.

Po besedah Zenga Wenfenga, svetovalca za gospodarstvo in trgovino na Veleposlaništvu Ljudske republike Kitajske, kitajsko gospodarstvo odlikujeta odpornost in velik potencial. »Kitajska industrijska modernizacija je za svet 'kitajska priložnost 2.0' in ne 'kitajski šok 2.0'. Ta priložnost bo industrijskemu sodelovanju med Kitajsko in Slovenijo prinesla več tržnih, razvojnih in inovacijskih koristi ter poglobljene možnosti za nadaljnji razvoj,« je dejal ter dodal, da bo Kitajska še naprej spodbujala kakovosten razvoj in odpiranje gospodarstva na visoki ravni. Z usklajevanjem z visokimi mednarodnimi gospodarskimi in trgovinskimi pravili postopno krepi odprtost svojega institucionalnega okolja na področju pravil, predpisov, upravljanja in standardov ter gradi poslovno okolje svetovnega ranga, ki temelji na tržnih načelih, pravu in internacionalizaciji. Kitajska je pripravljena sodelovati z vsemi državami, tudi s Slovenijo, pri krepitvi multilateralnega trgovinskega sistema pod okriljem Svetovne trgovinske organizacije, spodbujanju odprtega svetovnega gospodarstva ter poglabljanju industrijskega sodelovanja na področjih inovacij, zelenega prehoda in digitalnega gospodarstva. Cilj je, da bi 'kitajska priložnost 2.0' koristila še več državam in ljudem ter prispevala k trajnemu zagonu svetovnega gospodarskega okrevanja.

Na okrogli mizi »Kje svet potrebuje slovenski know-how?« so sogovorniki razpravljali o svojih izkušnjah z internacionalizacijo, odpiranjem novih trgov in premagovanjem ovir pri poslovanju v tujini.

Predsednik uprave Domel Holdinga, mag. Matjaž Čemažar, je predstavil izkušnje podjetja z 20-letno prisotnostjo in lastno proizvodnjo na Kitajskem. Sprva so sledili predvsem potrebam svojih ključnih evropskih kupcev in se niso osredotočali na kitajski domači trg. Danes je njihovo poslovanje na Kitajskem tehnološko skoraj povsem samostojno, nadaljnji razvoj pa vidijo predvsem v krepitvi lokalnih razvojnih zmogljivosti. V zadnjih letih se vse bolj osredotočajo tudi na pridobivanje kitajskih kupcev, saj je širitev baze naročnikov ključna za dolgoročno stabilnost in rast poslovanja. Čemažar je opozoril, da kitajskega trga ni za podcenjevati. V zadnjih petih letih se je konkurenca močno zaostrila, uspeh na trgu pa je mogoč le z vrhunskimi tehnološkimi rešitvami in stalnimi vlaganji v razvoj.

Maks Prokop, izvršni direktor Iskraemeca, je poudaril, da je Indija že vrsto let v njihovem fokusu. Prve korake na tem trgu so naredili že leta 2000, od leta 2018 pa so aktivnosti znova okrepili, saj Indijo vidijo kot trg z izjemnim dolgoročnim potencialom. V državi so vzpostavili tudi podjetje z lokalno razvojno ekipo. Po njegovih besedah prihodnost ni v izvozu na indijski trg, temveč v proizvodnji in razvoju na njem. Ob tem je ocenil, da se je okno priložnosti za vstop na indijski trg šele odprlo in da bo ostalo odprto še desetletje ali dve. Izpostavil je, da je treba upoštevati razlike v kulturi in so kulturni signali lahko zavajajoči. Nikakor ni mogoče uporabiti povsem enakih pristopov kot na evropskem trgu in računati na podoben rezultat. Pogreša izobraževanje, seznanjenost poslovnežev s tem, na kaj je treba na trgu paziti. Med drugim je treba »znati brati tudi med vrsticami.«

Direktor korporativnega HR v Hisense Europe, Miha Žove, je spregovoril o obratni zgodbi. Hisense je z Gorenjem pridobil dostop do evropskega trga, bogato razvojno znanje, zlasti na področju kuhinjskih aparatov, močno blagovno znamko ter dolgoletne izkušnje na področjih razvoja, oblikovanja in marketinga. Poudaril je, da je Slovenija tudi danes pomembno razvojno središče skupine, saj so razvojne ekipe v tem času še dodatno okrepili. Po njegovih besedah to potrjuje, da znanje, kompetence in inovacijski potencial, zaradi katerih je Hisense prevzel Gorenje, ostajajo pomembna konkurenčna prednost tudi danes. Opozoril je še na pomen razumevanja kulturnih razlik pri mednarodnem poslovanju. Po njegovem mnenju evropska podjetja pogosto preveč analizirajo in predolgo sprejemajo odločitve, medtem ko se kitajska podjetja na spremembe in priložnosti odzivajo bistveno hitreje.

Po besedah Nataše Turk iz Centra za mednarodno poslovanje na GZS podjetja vse bolj širijo poslovanje na nove trge, zmanjšujejo odvisnost od posameznih držav ter iščejo priložnosti v hitro rastočih gospodarstvih, kot so Indija, države Zaliva, jugovzhodna Azija in ZDA. Pri tem pomembno vlogo igrajo prostotrgovinski sporazumi EU, ki podjetjem olajšujejo dostop do trgov, povečujejo pravno varnost poslovanja in izboljšujejo pogoje za dolgoročno mednarodno rast. Po mnenju Nataše Turk slovenska podjetja pri vstopu na velike trge pogosto naredijo napako, ko jih obravnavajo kot enovit prostor. V praksi so ti trgi zelo raznoliki, zato tudi partner, ki obljublja pokritje celotne države, pogosto dobro pozna le posamezno regijo. Poudarila je, da so pri mednarodnem poslovanju osebni stiki, preverjanje partnerjev in postopna gradnja zaupanja ključnega pomena, saj zgolj sodelovanje na daljavo praviloma ne zadostuje. Prav zato imajo pomembno vlogo tako podpora GZS kot gospodarska diplomacija. GZS podjetjem pri internacionalizaciji pomaga predvsem z odpiranjem poslovnih priložnosti, povezovanjem s pravimi partnerji ter krepitvijo njihove prisotnosti na tujih trgih.

Foto: GZS