Inovacije so ključne za preboj na globalne trge, a brez usposobljenega in motiviranega kadra razvoj ni mogoč, so se strinjali udeleženci Dneva slovenske elektroindustrije, ki je potekal 28. avgusta 2025. Posebej so izpostavili nujnost privabljanja mladih v tehnične poklice ter ustvarjanje ustreznih konkurenčnih poslovnih pogojev. Dan slovenske industrije v organizaciji GZS – Zbornice elektroindustrije je poudaril pomen strateškega povezovanja in inovacij kot nujnega odgovora na globalne tržne pritiske, regulativne spremembe v EU ter izzive pri pridobivanju in razvoju kadrov.

»Slovenska elektroindustrija je eden izmed ključnih nosilcev tehnološkega napredka in izvozne konkurenčnosti. V času, ko globalni trgi postavljajo visoke zahteve, lahko panoga elektroindustrije svojo prednost gradi na inovacijah in talentiranem kadru,« je uvodoma izpostavila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. Ob tem je dodala, da predstavljajo ljudje – inženirji, raziskovalci, strokovnjaki – strateški kapital, ki ga je potrebno ohranjati in razvijati z vlaganjem v izobraževanje, pri čemer pa ne smemo pozabiti na promocijo tehničnih poklicev. »S povezovanjem industrije, raziskovalnih ustanov in države lahko elektroindustrija ne le premaga tržne pritiske in izzive, temveč jih pretvori v priložnost za še večjo mednarodno prepoznavnost ter konkurenčno prednost,« je sklenila.

Slovenska elektroindustrija je leto 2024 zaključila z odličnimi rezultati: prihodki so zrasli za 7,6 %, EBITDA za 9,3 %, dodana vrednost na zaposlenega pa za 8 %. »Če pogledamo panogo z višje perspektive, hitro ugotovimo, da sta za prihodnost ključni dve temi – inoviranje in internacionalizacija,« je poudaril predsednik Zbornice elektroindustrije dr. Miha Bobič iz podjetja Danfoss Trata. Po njegovih besedah bo dolgoročna konkurenčnost odvisna od vlaganj v znanje, tesnejšega sodelovanja univerz z gospodarstvom ter zunanjepolitične podpore pri širjenju na tuje trge.

Andreja Hlišč, direktorica Zbornice elektroindustrije, je še dodala: »Globalna vpetost naše panoge, s 85-procentno prodajo na tujih trgih pomeni soočenje s tremi ključnimi izzivi prihodnosti: pomanjkanjem kadrov, potrebo po večji produktivnosti ter naraščajočimi regulativnimi zahtevami. Z vlaganjem v znanje in inovacije lahko postanemo vodilna sila zelene in digitalne preobrazbe v Evropi.«

V osrednjem predavanju je dr. Ulrich Adam, generalni direktor evropskega združenja Orgalim, naslovil pomen zmanjšanja regulativnega bremena EU za evropsko tehnološko industrijo. Kot pravi, je evropska industrijska konkurenčnost pod pritiskom geopolitičnih tveganj, motenj v dobavnih verigah in visokih cen energije. Potrebujemo zakonodajo, ki podpira gospodarsko rast in inovativnost in bo Evropi pomagala ponovno pridobiti industrijsko moč. Med predlogi v smeri večje okoljske trajnosti je med drugim izpostavil umik mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM), poenostavitev obveznosti iz direktiv CSRD/CS3D v zvezi s taksonomijo, poenostavitev določil glede odpadkov ter odpravo dvojne regulacije v kemijski regulativi. Zavzel se je za pohitritev evropske harmonizacije standardov, odpravo dvojnega poročanja na področju kibernetske varnosti in ovir za mednarodne tokove podatkov ter nedoslednosti na področju zakonodaje o umetni inteligenci. Dodal je, da »Orgalimov 10-točkovni akcijski načrt ponuja konkretne rešitve za bolj učinkovito in usklajeno EU regulativo.«

Na okrogli mizi z naslovom Kako ostati v igri: Elektroindustrija med inovacijami, talenti in pritiski trga so govorci razpravljali o tem, kako ohraniti konkurenčnost slovenske elektroindustrije v hitro spreminjajočem se okolju. Svoje videnje so predstavili mag. Sintija Križnič (Elpro Križnič), Janez Gostiša (Kolektor Etra) in Inženirka leta 2024 Rebeka Kropivšek Leskovar (Interblock).

Kot je povedala Sintija Križnič, njihovo podjetje konkurenčnost gradi s kakovostnimi produkti in storitvami, pa tudi z jasno trajnostno strategijo in iskanjem partnerstev. Prav strateško sodelovanje je označila kot ključnega pomena. Izpostavila je, da družinsko podjetništvo prinaša določene posebnosti, saj je usklajevanje zasebnega in poslovnega življenja posebej zahtevno. »Če želiš, da je družinsko podjetje več generacij uspešno, moraš vizijo za prihodnost postaviti že, ko se otrok rodi. Je pa druga zgodba, če bo tej viziji tudi sledil,« je komentirala. Podjetje se zaveda svoje vloge v elektroindustriji, ki je eden najmočnejših segmentov družbe, saj brez elektrike ni življenja. Poudarjajo lasten razvoj in odgovornost do preteklih ter prihodnjih generacij ter ostajajo odprti za sodelovanje in dialog. Posebno pozornost namenjajo razvoju notranjega podjetništva in spodbujanju občutka odgovornosti pri zaposlenih. Uspeh vidijo kot tek na dolge proge, ki zahteva stalna vlaganja v znanje in trajnost. Križnič je še izpostavila, da je vrednota znanja pri nas premalo poudarjena. V prihodnost zrejo preko zelenega prehoda.

Po besedah Janeza Gostiše je bilo poslovanje v zadnjih letih zaznamovano z inovativnostjo, največ prebojev pa so dosegli na področju prodaje. Kljub dvema zahtevnima obdobjema so izšli kot relativni zmagovalci v primerjavi s tekmeci. Povpraševanje na trgu presega njihove proizvodne zmogljivosti, kar povzroča izzive na nabavni strani, medtem ko so na prodajnem področju dosegli zelo dobre rezultate. Ključ do uspeha je bila gradnja močne blagovne znamke. Izpostavil je, da se je smiselno usmerjati v produkte višje v dobavni verigi, saj ima Slovenija dovolj kakovostnih podjetij in tehničnega znanja za tak razvoj. Velik poudarek dajejo kadrom – mlajšim generacijam želijo ponuditi prostor in jim omogočiti, da s svojimi pogledi sooblikujejo razvoj podjetja. »Privlačnost panoge za kader danes je stabilnost,« je bil jasen. Posebno pozornost namenjajo vodstvenim kompetencam predvsem v srednjem menedžmentu in sodelovanju z izobraževalnimi ustanovami. Prepričani so, da bo prav znanje odločilni dejavnik prihodnje konkurenčnosti: kdor ga bo imel, bo delal za zahtevne kupce, drugi bodo izpadli.

Kropivšek Leskovar je izrazila zadovoljstvo, da je imela priložnost del akademskega načina dela prenesti v industrijo – da si je treba vzeti tudi čas za razmislek, ali je določeno delo sploh smiselno, ne pa zgolj slediti konkurenci in pritiskom trga. Tak pristop po njenem mnenju prinaša višjo kakovost produktov in rešitev. Pri medgeneracijskih izzivih pa je ključna sistemska prilagoditev. Svet se hitro spreminja, spremembe pa prinašajo tudi inovacije in prostor, kjer mladi lahko ustvarjajo in se počutijo varne. Opozorila je tudi na pomen regulative: ne gre le za njeno zmanjševanje, temveč za pametno in smiselno ureditev, pri ustvarjanju katere morajo aktivno sodelovati strokovnjaki iz industrije. Dodaja še, da je spodbujanje mladih v inženirske poklice njena strast in poslanstvo, in to bi se moralo dogajati tudi na nivoju države.

Dan slovenske elektroindustrije se je zaključil z otvoritvijo razstave »Inovativna elektroindustrija« in predstavitvijo podjetij Iskraemeco in Danfoss Trata – njuni inovaciji sta na regionalnem izboru prejeli zlati priznanji in bosta kandidirali za priznanja za najboljše inovacije na nacionalni ravni, ki bodo podeljena na Dnevu inovativnosti 16. septembra.