Novice


Dan slovenske elektroindustrije

Slovenska elektroindustrija krepi rast prihodkov na tujih trgih in ustvarja priložnosti za nove investicije

31. avgusta, 2021 je v Ljubljani potekal dogodek Dan slovenske elektroindustrije, ki smo ga pripravili v Zbornici elektronske in elektroindustrije pri Gospodarski zbornici Slovenije. Na dogodku smo predstavili slovensko in evropsko elektroindustrijo, izzive in priložnosti v panogi ter trende za prihodnost, odvila pa se je tudi okrogla miza s podjetniki in strokovnjaki povezanih področij.

Podjetja elektroindustrije predstavljajo pomemben del slovenskega gospodarstva, saj zagotavljajo kakovostna delovna mesta, inovacijsko kulturo, podjetniški duh in rast. Slovenska elektroindustrija je izrazito usmerjena proti tujim trgom, kjer v zadnjih letih izvoz konstantno raste. V letu 2020 je bila v primerjavi z letom 2019 zabeležena 1,4% rast, s 4,6 milijardami € čistih prihodkov od prodaje na tujih trgih. Prihodki, ustvarjeni na tujih trgih, predstavljajo 82,9 % (60,5 % v EU in 22,4 % izven EU) vseh čistih prihodkov od prodaje, pri tem pa je najpomembnejša uvozna in izvozna država Nemčija. Elektroindustrija je v 2019 globalno zrasla povprečno za 2 %, za letos pa je pričakovana globalna rast 6 %.

V uvodnemu nagovoru dogodka je mag. Aleš Cantarutti, generalni direktor GZS, izpostavil: ”Pomen elektroindustrije je za slovensko gospodarstvo izjemen, saj je marsikatero področje odvisno od poslovanja in rasti elektroindustrije. V zadnjem letu je panoga elektroindustrije predstavljala 22 % celotnega izvoza blaga in storitev v Sloveniji.  Pričakovano prestrukturiranje panoge  je v smeri sodobnih tehnologij, zelene transformacije in novih procesov, kjer veliko vlogo igra tudi dodana vrednost na zaposlenega. Pri razvoju elektroindustrije v Sloveniji pa ima pomembno vlogo tudi Gospodarska zbornica Slovenije, ki bo spodbujala sodelovanje vseh članov in zagotavljala potrebno podporo.

Andrej Čuš, državni sekretar Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, je v nadaljevanju povedal: “Naše ministrstvo izjemno ceni partnersko delo Gospodarske zbornice, zato verjamemo, da bomo izzive v gospodarstvu premagali s sodelovanjem in povezovanjem. Trenutne razmere omogočajo  številne priložnosti, zato se trudimo zagotoviti finančne spodbude za inovacije, ki bodo panogi pomagale pri hitrejšemu okrevanju. Spodbudili bomo investicije v podjetja in inovacije ter krožno gospodarstvo, podprli pa bomo tudi mlade raziskovalce. Za razvoj in inovacije bomo ponovno namenili 110 milijonov evrov nepovratnih sredstev,  saj hitro okrevanje celotne panoge lahko dosežemo  v duhu sodelovanja in povezovanja.

Direktor Zbornice elektronske in elektroindustrije dr. Marjan Rihar je izrazil aktivno podporo članom zbornice in dodal, da “zbornica oblikuje in zastopa stališča do socialnih partnerjev, zakonodajnih in vladnih institucij ter drugih domačih in mednarodnih asociacij ter aktivno spodbuja tehnološko naprednost in internacionalizacijo poslovanja. Interese članov zastopamo tako, da spodbujamo strateška sodelovanja, kot je povezovanje potencialov za celovito preobrazbo v smeri industrije 4.0 in razvoj človeških virov ter sofinanciranje številnih sekcij in projektov. Cilj slovenske elektroindustrije je doseči dodano vrednost 60 tisoč € na zaposlenega do leta 2025. Kljub pomanjkanjem in rasti cen surovin, predvsem polprevodnikov, ter izzivom z optimiranjem dobavnih verig znotraj panoge, so dolgoročni cilji Zbornice elektronske in elektroindustrije usmerjeni v zeleno transformacijo, trajnostno poslovanje, v nove procese in produkte.

V letu 2020 se je število družb v elektroindustriji povečalo in trenutno znaša 1.118 podjetij. Glavni analitik GZS, Bojan Ivanc, je o  elektroindustriji v letu 2020 povedal: “Zasebni sektor je v poslovnem letu 2020 znašal več kot 6 % dodane vrednosti, največji padec zaposlenih pa je bil zabeležen v proizvodnji električnih naprav. Zvišala se je rast prodaje na zaposlenega, kar je vplivalo na višjo produktivnost ob zmanjšanem številu zaposlenih. Na zaposlovanje v času krize pomembno vpliva pomanjkanje surovin in na drugi strani pomanjkanje ustreznih kadrov.  V prvem polletju leta 2021 smo zabeležili porast novih naročil, v prvih petih mesecih pa je bil izvoz glede na leto 2019 višji za desetino.  Napoved za letošnje in prihodnje leto kaže na pozitivno razpoloženje v evropski industriji in rast slovenskega BDP, saj pričakujemo rast prodaje, dodane vrednosti, neto dobička in števila investicij. Ključna tveganja so dobavljivost surovin in polizdelkov, rast cen surovin, pomanjkanje ustreznega kadra in dvig stroškov dela. K rasti pa lahko pripomore manjša konkurenca iz Azije, ugodni pogoji financiranja z nizkimi obrestnimi merami in visoka likvidnost ter projekti iz naslova nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost.”

Prof. Dr. Polona Domadenik Muren z Ekonomske Fakultete Univerze v Ljubljani je pri tem opozorila na problem nizke produktivnosti v Sloveniji: ”Staranje gospodarstva, energetski prehod in zmanjšanje toplogrednih plinov so največji izzivi Slovenije, ki vplivajo na dvig produktivnosti. Pri tem bi finančna sredstva lahko zagotovili z usmeritvijo v višji BDP iz naslova višjega deleža delovno aktivnega prebivalstva in rasti produktivnosti na zaposlenega. Letna realna stopnja rasti produktivnosti dela v obdobju 2000-2019 je bila namreč le 1,6 % na osebo, potrebna povprečna letna rast produktivnosti dela v obdobju 2002-2060 pa bi morala tako znašati 9,8 %. To bi lahko dosegli z daljšo delovno dobo, ki bi jo omogočil hitrejši vstop na trg delovne sile. Čas krize je lahko tudi priložnost, ki jo ustvarja novo vzpostavljanje verige vrednosti, energetski prehod ter finančna sredstva in digitalizacija.

Predsednica združenja evropske tehnološke industrije Orgalim, Rada Rodriguez, je predstavila izzive, s katerimi se sooča elektroindustrija širom Evrope, ter ukrepe za okrevanje po globalni krizi, ki jo povzroča epidemija. Pri tem je izpostavila pomembnost usklajenosti in povezanosti podjetij znotraj panoge za doseganje rasti, zaposlovanja in zelene ter digitalne transformacije. ”Globalna kriza je vplivala na našo panogo, obenem pa smo lahko ponosni na postopno okrevanje in premagovanje izzivov. Hitrost okrevanja še vedno otežuje dobavljivost surovin in materialov, ki vpliva na vse sektorje panoge. Evropska unija bo namenila sredstva za okrevanje, ki morajo biti porabljena v skladu z razvojem digitalne in zelene transformacije, zato je pomemben razvoj v smeri avtomatizacije in mehanizacije. Tehnološka industrija v Evropi je močno odvisna tudi od tujih trgov, kot so Kitajska in Združene Države Amerike, zato strategija razvoja zajema predvsem definiranje in implementacijo evropskega ekosistema.. Le s premišljeno strategijo, trajnostnim razvojem in identifikacijo priložnosti za investicije bo razvoj elektroindustrije močan in stabilen tudi v prihodnosti.”.

Na okrogli mizi so strokovnjaki in predstavniki podjetij spregovorili o glavnih strateških izzivih slovenske elektroindustrije, ki zajemajo prestrukturiranje, povezovanje in naložbe v inovacije ter razvoj: Jasna Hengović, inženirka leta 2020, projektna vodja in razvijalka programske opreme v COSYLAB d.d.: “Največkrat se soočamo z izzivi iskanja pravega kadra s specifičnimi znanji, zato sodelavce razvijamo znotraj podjetja. Smo hitro rastoče podjetje s številnimi privlačnimi projekti za iskalce zaposlitve, zato so zaposleni ponosni na delo pri nas. Težavo vidim predvsem v tem, da si mlajše generacije, predvsem dekleta, težko predstavljajo pomen inženirstva. Mislim, da bi bilo otrokom potrebno predstaviti delo in poklic inženirstva že v osnovnih šolah na njim razumljiv način, ter jih tako spodbuditi v razvoj na izbranem področju inženirstva.

Matjaž Čemažar,  direktor DOMEL, d.o.o.: ”V našem podjetju izrazito pozornost posvečamo dvigu dodane vrednosti z investicijami v nove platforme in inovacije. Na letni ravni za to namenimo 10-15 % prihodkov.  Procesov inoviranja učimo svoje zaposlene skozi štipendijsko shemo, znotraj katere mlad kader in študente vključujemo v proces inoviranja, vse od ideje do rojstva izdelka. Slovenski trg je majhen za vrhunska znanja, saj so za to potrebne velike investicije, tu se pozna predvsem primanjkljaj močnih blagovnih znamk. Mislim, da bi morala podjetja bolj izkoristiti moč blagovnih znamk, saj je izkušnja iz preteklosti pokazala, da sta povezovanje in izkoriščanje znanj v celotni industriji precej nizka.

Matija Novak, RLS d.o.o.: ”Ker smo izrazito nišno usmerjeni, potrebujemo stalno inoviranje in razvoj zaposlenih. Naše naprave moramo namreč razvijati sami, zato moramo razmišljati za obdobje 5-10 let naprej. Ker smo srednje veliko podjetje, v zaposlenih iščemo specifična znanja, zato nove sodelavce večinoma vzgajamo znotraj podjetja. Naše zaposlene učimo inoviranja skozi identifikacijo problema in predlogi rešitev, ter na podlagi povratnih informacij trga. Tako združujemo tržno in inovacijsko učenje, opažam pa razkorak med znanjem v šolah in znanjem na trgu dela, zato se mi zdi da je potenciala za razvoj znanja veliko.”

Marko Drobnič, predsednik Združenja kovinskih materialov in nekovin ter predsednik uprave Talum d.d. Naš največji izziv v teh nepredvidljivih časih je stabilnost poslovnega okolja. Na našo stabilnost močno vpliva oskrba z materiali in surovinami ter na drugi strani mikrookolje našega področja. Vlaganje v raziskave in razvoj predstavlja stalnico poslovanja, prav tako pa tudi povezovanje, ki mu še ne namenjamo dovolj pozornosti. Mislim, da bi v Sloveniji morali bolj intenzivno razmišljati o kulturi delovanja, da bi dosegli večjo in hitrejšo inovacijsko transformacijo. Prav tako bi se morali bolj strateško opredeliti pri razporeditvi prioritet glede razvoja in implementacije pomembnih področij. Obenem se premalo zavedamo znanja in izkušenj, ki jih že imamo.

POSNETEK OKROGLE MIZE najdete na tej povezavi: https://www.youtube.com/embed/8F9zgGIcLmM

Odmore in druženje so nam popestrili zaposleni v DDTLabu (Zavod za kulturo Delavski dom Trbovlje), ki so s humanoidno robotko Evo, kreativno industrijsko robotsko roko Yaski (Yaskawa) ter virtualnim vzponom na najvišji dimnik v Evropi udeležencem predstavili kreativno plat tehnologije.

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.