Osrednjeslovenska regija: v letu 2024 se je občutno se je povečala dodana vrednost na zaposlenega 

 

Osrednjeslovenska GZS regija še vedno prednjači kot gospodarsko najbolj razvita. 

V analizo osrednjeslovenske gospodarske regije smo vključili 31.029 gospodarskih družb, 13.154 samostojnih podjetnikov in 103 zadruge. To je skupaj 44.286 gospodarskih enot, kar predstavlja 36,2 odstotka vseh enot v Sloveniji za leto 2023. Njihovo poslovanje se je v letu 2023 v primerjavi z letom 2022 občutno povišalo, neto čisti dobiček je namreč višji za 684,77 mio EUR (vidno v grafu spodaj), po čemer lahko sklepam, da je bilo poslovno okolje bolj ugodno kot v letu poprej, ko so podjetja obremenjevale nestabilne cene energentov. 

Gospodarske družbe osrednjeslovenske GZS regije letno ustvarijo polovico dobička celotne Slovenije 

Najprej je pomembno izpostaviti, da je osrednjeslovenska gospodarska regija (ki jo na Gospodarski zbornici imenujemo kar osrednjeslovenska GZS regija) malce večja kot osrednjeslovenska statistična regija. Prvi namreč pripisujemo še šest občin iz jugovzhodne statistične regije, tako jo vsega skupaj sestavlja 31 občin. 

Gospodarske družbe, ki imajo sedež v osrednjeslovenski gospodarski regiji, so v letu 2023 predstavljale kar 43,3-odstotni delež vseh družb v Sloveniji. V letu 2022 so imele 217.689 zaposlenih glede na število opravljenih delovnih ur (sorazmerna rast glede na leto 2022, ko je regija zaposlovala 210.277 oseb), kar je 39,7 odstotka vseh zaposlenih v državi, ustvarile pa so 72.247,8 milijonov EUR prihodka (primerljivo z letom poprej), tj. 49,3 odstotka vseh prihodkov glede na celotno Slovenijo in 26.017 milijonov EUR oz. 43,5 odstotka čistih prihodkov od prodaje na tujih trgih (rahel padec v primerjavi z 2022). 


Občutno višja bruto plača na slovenski in tudi osrednjeslovenski ravni

Gospodarske družbe so leta 2023 ustvarile 43,4 odstotkov celotne dodane vrednosti in 48,5 odstotka celotnega neto čistega dobička družb v Sloveniji (ta je bil leta 2021 48,2 odstoten, leta 2022 pa 42,1 odstoten), kar nakazuje, da se poslovanje vrača v normalno stanje. Dodana vrednost na zaposlenega je v letu 2023 znašala 66.632,20 EUR, kar je za 9,2 odstotka več, kot znaša nacionalno povprečje (v letu 2021 je bila ta razlika 6,7-odstotkov).

V letu 2023 se je v Sloveniji občutno povišala povprečna bruto plača in sicer za 16,7 odstotkov v primerjavi z letom 2022. Tako na ravni celotne Slovenije znaša 2.217,80 EUR,  v osrednjeslovenski GZS regiji pa 2.354,80 EUR, kar lahko pripisujemo dvigu minimalne plače, kot tudi opaznemu višanju dobrin osnovne košarice. Osrednjeslovenska regija ima tako najvišjo bruto plačo glede na slovensko povprečje in sicer za 6,2 odstotka več. Donosnost kapitala je bila primerljiva glede na lansko leto (10,65 v osrednjeslovenski regiji in 10,29 v celotni Sloveniji). 

Še naprej se niža padec števila zaposlenih v zadrugah, mikro podjetja pa ostajajo najpogostejša struktura med družbami gospodarstva v regiji

V regiji je leta 2023 delovalo 26,2 odstotkov vseh samostojnih podjetnikov in 26,5 odstotkov vseh zadrug v Sloveniji. Samostojni podjetniki so zaposlovali 22,4 odstotka oseb, ustvarili pa 24,5 odstotka vseh prihodkov iz prodaje in 20,3 odstotkov prihodkov od prodaje na tujih trgih v primerjavi s samostojnimi podjetniki vse Slovenije. Zadruge v osrednjeslovenski regiji so imele 9,7 odstotkov zaposlenih po delovnih urah (občuten padec od lanskega leta – 11,2 odstotka) in ustvarile 9,4 odstotka vseh prihodkov iz prodaje v primerjavi z zadrugami v Sloveniji.  

Glede na velikost gospodarskih družb v strukturi regijskega gospodarstva po številu še naprej prevladujejo mikro družbe. Te predstavljajo 83,5 odstotka vseh gospodarskih družb, skupaj s kategorijo majhnih podjetji pa kar 98 odstotkov vseh družb v regiji in 42 odstotkov v Sloveniji.

Po številu gospodarskih družb so na prvih štirih mestih še vedno najbolje zastopane dejavnosti področja M – strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, področja G – trgovina s popravilom motornih vozil, področja F – gradbeništvo in področja C – predelovalne dejavnosti. V teh dejavnostih je bilo skupaj registriranih 64 odstotkov družb, pri njih pa je bilo zaposlenih 65 odstotkov vseh zaposlenih v regiji. Največ prihodkov se je ustvarilo znotraj treh področij dejavnosti: G (43,3 odstotka glede na regijo in 67,4 odstotkov prihodkov glede na nacionalno povprečje), področja C (14, odstotka znotraj regije in 24,1 odstotka glede na nacionalno povprečje), ter dejavnosti, ki je sicer zaposlovala le 1,2 odstotka delavcev znotraj regije, D – oskrba z električno energijo, plinom in paro, kjer se je znotraj regije ustvarilo 10,1 odstotka prihodkov in 56,9 odstotka glede na celotne prihodke s te dejavnosti v Sloveniji.

Glede na velikost gospodarskih družb so bile v letu 2023 na prvem mestu po številu zaposlenih velike družbe. 268 velikih družb iz osrednjeslovenske regije je zaposlovalo skoraj 84 tisoč oseb ali 42,6 odstotka vseh zaposlenih v slovenskih gospodarskih družbah.




Avtor: GZS ZOR