Ključne panoge in izvoz

Za razliko od večine drugih slovenskih regij največ dodane vrednosti v osrednjeslovenski regiji ustvarja trgovina (področje G), sledijo gradbeništvo, predelovalne dejavnosti ter strokovne in tehnične dejavnosti. Predelovalne dejavnosti sicer po prihodkih ostajajo druge najpomembnejše, vendar regija ohranja razpršeno strukturo. Izvoz ostaja močna stran gospodarstva, čeprav se je delež prihodkov iz tujine rahlo zmanjšal. Leta 2023 je regija ustvarila 43,5 odstotka vseh prihodkov od prodaje na tujih trgih, kar potrjuje njeno vlogo enega ključnih izvoznih središč v državi.

 

Kadri in podjetniško okolje

V letu 2024 je bilo v regiji zaposlenih 217.689 oseb, kar predstavlja 39,7 odstotka vseh zaposlenih v gospodarskih družbah v Sloveniji. V primerjavi z letom 2023 je število zaposlenih naraslo za 425 oseb, kar pomeni zmerno, a stabilno rast. Podjetja pa se na tem področju srečujejo z velikim izzivom, saj vse težje zagotavljajo ustrezne kadre, zlasti v tehničnih poklicih, gradbeništvu in storitvenih dejavnostih. Rešitve iščejo v povezovanju z izobraževalnimi ustanovami, štipendijskih shemah ter privabljanju tujcev, a dolgoročno bodo nujni tudi sistemski ukrepi na državni ravni. Mikro in majhna podjetja predstavljajo kar 98 odstotkov vseh družb, kar ustvarja živahno podjetniško okolje, a hkrati tudi ranljivost. Močna prisotnost velikih družb (268 družb z več kot 84.000 zaposlenimi) prispeva k stabilnosti in odpira priložnosti za sodelovanje ter mreženje.

Infrastrukturni in razvojni izzivi 

Osrednjeslovenska regija nujno potrebuje razbremenitev prometne infrastrukture, predvsem v ljubljanski urbani regiji, kjer je širitev vpadnic ena ključnih razvojnih prioritet. Prav tako ostajajo v ospredju investicije v digitalno infrastrukturo, tehnološke parke in raziskovalne centre, ki lahko še dodatno okrepijo inovativni potencial regije.

• Celotni prihodki: Petrol, Mercator, Spar Slovenija, Geoplin
• Dodana vrednost: HSE, Lek, Novartis, Telekom Slovenije
• Izvoz predelovalnih dejavnosti: Lek, Novartis, Kolektor Etra, Akrapovič, Helios

Osrednjeslovenska regija tudi v letu 2025 potrjuje, da svojo konkurenčnost vse bolj gradi na znanju, raziskavah in povezovanju z napredno tehnologijo. Gospodarska slika regije je trdna: visok delež ustvarjene dodane vrednosti, nadpovprečna produktivnost ter močan preplet trgovine, predelovalnih dejavnosti, gradbeništva in strokovno-tehničnih storitev. Toda pravo jedro razvoja, na katerega smo v Zbornici osrednjeslovenske regije izjemno ponosni, kaže letošnji nabor nagrajenih inovacij, ki razkrivajo prebojna orodja za digitalizacijo, trajnost in večjo učinkovitost. Od zanesljive oskrbe z energijo in zdravili do boljšega upravljanja infrastrukture, vode ter podatkov.

Osrednjeslovenska regija ima tako močne nosilce rasti. Med največjimi po prihodkih izstopajo Petrol, Mercator, Spar Slovenija in Geoplin, po dodani vrednosti HSE, Lek, Novartis in Telekom Slovenije, v izvozu predelovalnih dejavnosti pa Lek, Novartis, Kolektor Etra, Akrapovič in Helios. Sinergija velikih sistemov in agilnih MSP-jev, okrepljena z raziskovalnimi organizacijami, dokazuje, da ko inovacije srečajo trg, nastanejo rešitve, ki dvignejo produktivnost, varnost, trajnost, s tem pa dolgoročno konkurenčnost celotne regije.