Ljubljana, 24. november 2020 - Kmetijska in živilska podjetja so se med krizo COVID-19 izkazala za eno najbolj odpornih na težke razmere. Toda šok, ki ga je povzročila pandemija, je zahteval zaščitne ukrepe in je pospešil razvoj trendov, ki so bili že prej opaženi v tem sektorju - digitalizacija, bolj ozaveščene izbire potrošnikov in dajanje prednosti lokalnim izdelkom. Takšne ugotovitve prikazuje poročilo z naslovom „Food Foresight: Impact of COVID-19 on the agri-food sector in Central and Eastern Europe”, ki ga je pripravil EIT Food v sodelovanju s svetovalno družbo Deloitte. Zaradi velikega pomena kmetijstva in živilstva za gospodarsko rast držav iz Srednje in Vzhodne Evrope, je podpora s strani vladnih organov bolj verjetna kot v državah Zahodne Evrope. Pandemija COVID-19 je prizadela vse sektorje gospodarstva. Kriza, ki jo je povzročila, pa je postala globalni test odpornosti tudi za države Srednje in Vzhodne Evrope. Kljub nenehni rasti in stabilnim razmeram, je utrpelo tudi kmetijstvo in živilska industrija. Kmetijstvo in živilska industrija (vključno s trgovino z živili in gostinstvom) sta v Srednji in Vzhodni Evropi od leta 2005 beležila nominalno rast dodane vrednosti (kmetijstvo za 3 % letno in proizvodnja hrane in pijač za več kot 4 % letno). Proizvodnja hrane in pijač je od začetka pandemije najbolj stabilni segment proizvodnega sektorja. V juliju je BDP tehtano povprečje proizvodnje ustrezalo 101 % proizvodnje v istem mesecu lanskega leta. Kmetijstvo in pridelava hrane igrata bistveno vlogo v proračunih vseh držav Srednje in Vzhodne Evrope. Sektorja ustvarjata od 6 %BDP na Slovaškem do celo 14 %BDP v Romuniji. V večini držav Srednje in Vzhodne Evrope je povprečna velikost sektorja (razumljena kot delež sektorja v celotnem gospodarstvu) večja kot v Zahodni Evropi. Kljub dvakrat večji rasti v primerjavi s tako imenovanimi »starimi« državami članicami EU, se je delež teh sektorjev v celotnem gospodarstvu znižal v obdobju od 2007 do 2017, medtem ko so se drugi gospodarski sektorji razvijali. Ta relativni upad odraža rast dohodkov celotnih družb – čeprav premožnejši potrošniki porabijo več denarja za hrano, porabijo več tudi za druge dobrine. V skladu z ugotovitvami iz poročila se bo rast potrošnje gospodinjstev nadaljevala – tako glede izdatkov za nakupovanje v trgovinah kot tudi v gostinskih objektih. Ena največjih zunanjih nevarnosti za kmetijsko-živilski sektor v Srednji in Vzhodni Evropi je odvisnost od uvoza živil, namenjenih končnemu potrošniku (torej izdelkov, ki jih porabijo gospodinjstva). Vredno je poudariti, da so v primerjavi z drugimi državami gospodinjstva v Sloveniji bolj odvisna od uvožene hrane in pijač. Približno 46 % vseh živil in pijač, ki jih porabijo slovenska gospodinjstva, prihaja iz tujine. V vseh državah Srednje in Vzhodne Evrope se ob stalni modernizaciji število zaposlenih v kmetijstvu postopoma zmanjšuje. Hkrati, podobno kot v drugih državah Evropske unije, raste število zaposlenih v sektorju kmetijstva in živilstva. “Obnašanje potrošnikov pri nakupu hrane se je zaradi pandemije spremenilo. Da bi razumeli, kako so te spremembe vplivale na proizvajalce in prodajalce hrane, je potrebna analiza ključnih trendov. V tem poročilu identificiramo kanale vpliva, po katerih je pandemija prizadela kmetijsko-živilski sektor, in razpravljamo o tveganjih in priložnostih, ki jih ustvarjajo razmere.” je dejal Lovro Verhovšek, vodja svetovanja na področju trgovine pri Deloitte. Posledice pandemije so edinstvene in jih ni mogoče primerjati s posledicami drugih kriz v zadnjih letih (npr. s finančno krizo v letu 2009). Ni jasno, kako dolgo bo trenutna situacija trajala in kako globoko nas bo dejansko prizadela. Po mnenju strokovnjakov iz Deloitte je to odvisno od tega, kakšne bodo gospodarske in politične razmere v zvezi z mednarodno trgovino ter omejitvami. Po mnenju strokovnjakov iz Deloitte obstajajo štirje možni scenariji: 1. Popolna obnova To je najbolj optimističen scenarij, v katerem bo odprava omejitev olajšala pretok delovne sile in s tem razbremenila kmetijsko-živilski sektor. V tem scenariju se bo potrošnja hrane vrnila na predkrizno raven tudi v sektorju HoReCa, ki je gonilna sila za povezane sektorje trga. Kmetijska in živilska podjetja bodo znova dosegla predkrizno raven in razvojne smeri. Najbolj vidna posledica, ki je nastala zaradi omejitev v zadnjih mesecih, je nadaljnji razvoj platform za e-poslovanje. 2. Nov potrošnik Zmerni scenarij, ki poudarja dolgoročno ohranjanje vedenja potrošnikov iz časa pandemije, za katere je značilno, da namenjajo večjo pozornost prehranski vrednosti hrane in lokalni ponudbi živil. V skladu s temi predpostavkami bodo potrošniki redkeje obiskovali gostinske obrate in raje pripravljali hrano doma, kar bo posledično povečalo povpraševanje po osnovnih življenjskih potrebščinah in bo zahtevalo ustrezno prilagoditev agroživilskega sektorja. 3. Nova pravila V tem primeru, ki je v nasprotju s prejšnjim scenarijem, so se potrošniki pripravljeni vrniti k starim navadam, vendar tega ne morejo zaradi nadaljevanja omejitev. S tem posledično prihaja do omejitve potrošnje ob nespremenjeni strukturi sektorja. 4. Popačenja in motnje Ta scenarij predstavlja najbolj pesimističen pristop, ki predpostavlja najbolj neugodni splet ekonomskih in političnih dejavnikov. Nadaljevanje omejitev, neugodne trgovinske razmere in pomanjkanje zadostne politične podpore bo povzročilo upad zaupanja potrošnikov in proizvajalcev ter zastoj povpraševanja na krizni ravni. Posledično bo naraščala težnja po upadanju.
Do celotnega poročila lahko dostopate na sledeči povezavi: https://www.eitfood.eu/food-foresight Poročilo predstavlja regionalni vidik kot tudi poglavja, ki so posvečena posameznim državam, med drugim tudi Sloveniji.