Zapri

Novice


Vpliv zajtrka na obnašanje in učno pripravljenost otrok in najstnikov

Vpliv zajtrka na obnašanje in učno pripravljenost otrok in najstnikov

Kot zdrav način prehranjevanj se priporoča uživanje štirih do petih obrokov dnevno, od katerih je zajtrk najpomembnejši. Dokazano je, da je redno zajtrkovanje povezano z izboljšano kognitivno zmožnostjo otrok, izboljšanim obnašanjem otrok, boljšim učenjem in sledenjem pouku, predvsem v povezavi z boljšim spominom in pozornostjo. Pri otrocih, ki redno uživajo zatrk, je bolj verjetno, da bodo zaužili več hranilnih snovi, vključujoč prehransko vlaknino. Redno uživanje zajtrka prispeva tudi k ohranjanju normalnega indeksa telesne teže. Povezavo pa je mogoče najti tudi z drugimi z zdravjem povezanimi dejavniki. Otroci, ki ne uživajo zajtrka, so ponavadi manj fizično aktivni in imajo slabšo fizično pripravljenost.

Dejstva o sladkorjih

Dejstva o sladkorjih

V zadnjih letih je vse pogostejša razprava o količini sladkorjev, ki naj bi jo ljudje zaužili in o možnih učinkih sladkorjev na zdravje ljudi.

Sladila

Sladila

Sladila so vse naravne ali sintetične snovi, ki zagotavljajo sladek okus v hrani in pijačah. Sladila se ponavadi ne metabolizirajo in se zato nespremenjena izločajo iz telesa. Sladila se lahko pridobivajo iz rastlin, tak primer je stevia, ali pa so sintetično proizvedena, tak primer so acesulfam K, aspartam, sukraloza ali saharin. Sintetična sladila dostikrat poimenujemo tudi »umetna« sladila.

Aditivi ali E-ji

Aditivi ali E-ji

V današnjem času je vse več pomislekov o tem kaj uživamo, kaj so glavne sestavine hrane in od kod izvirajo. Tudi o aditivih je slišati kar nekaj različnih mnenj. Kaj je res in kaj ni bomo poskušali čim bolje razložiti v naslednjem članku.

Prehranska vlaknina

Prehranska vlaknina

Najpogosteje uporabljena definicija za prehransko vlaknino je naslednja: »Prehranska vlaknina je kompleksna mešanica neprebavljivih polisaharidov (celuloze, hemiceluloz, oligosaharidov, pektina, gum), voskov in lignina, ki jih najdemo predvsem v rastlinskih celičnih stenah. To so snovi, ki jih človekovi prebavni encimi ne razgradijo do komponent, ki bi se absorbirale v zgornjem prebavnem traktu.«