V zadnjih letih je vse pogostejša razprava o količini sladkorjev, ki naj bi jo ljudje zaužili in o možnih učinkih sladkorjev na zdravje ljudi.

Sladila so vse naravne ali sintetične snovi, ki zagotavljajo sladek okus v hrani in pijačah. Sladila se ponavadi ne metabolizirajo in se zato nespremenjena izločajo iz telesa. Sladila se lahko pridobivajo iz rastlin, tak primer je stevia, ali pa so sintetično proizvedena, tak primer so acesulfam K, aspartam, sukraloza ali saharin. Sintetična sladila dostikrat poimenujemo tudi »umetna« sladila.

V današnjem času je vse več pomislekov o tem kaj uživamo, kaj so glavne sestavine hrane in od kod izvirajo. Tudi o aditivih je slišati kar nekaj različnih mnenj. Kaj je res in kaj ni bomo poskušali čim bolje razložiti v naslednjem članku.

Najpogosteje uporabljena definicija za prehransko vlaknino je naslednja: »Prehranska vlaknina je kompleksna mešanica neprebavljivih polisaharidov (celuloze, hemiceluloz, oligosaharidov, pektina, gum), voskov in lignina, ki jih najdemo predvsem v rastlinskih celičnih stenah. To so snovi, ki jih človekovi prebavni encimi ne razgradijo do komponent, ki bi se absorbirale v zgornjem prebavnem traktu.«

Glede na definicijo Svetovne zdravstve organizacije (WHO) se sladkorji kategorizirajo na naravno prisotne, dodane sladkorje in proste sladkorje. Kakšna pa je razlika med dodanimi in prostimi sladkorji?