Evropski akt o čipih


Ena od kriz, ki jih je prineslo covidno in postcovidno obdobje, je bila povezana tudi s stanjem na svetovnem trgu polprevodnikov, osnovnih gradnikov vseh pametnih naprav, ki jih moderna digitalna družba uporablja. V zadnjih nekaj letih je na svetovnem trgu čipov oziroma polprevodnikov namreč prišlo do močne rasti porabe le-teh v obrambni industriji. Industrija, ki polprevodnike dobavlja, povečani rasti porabe ni v celoti sledila. Že za časa epidemije je prišlo tudi do trganja dobavnih verig. Pomanjkanje polprevodnikov je ohromilo delovanje celotnih proizvodnih linij, in to paradoksalno kljub naraščajočemu povpraševanju. Prišlo je do spoznanja, da sta največja ekonomska centra, kakršna sta ZDA in EU, v veliki meri odvisna od dobavnih verig iz Azije. V letu 2021 je bilo po vsem svetu proizvedenih več kot 1000 milijard mikročipov. 80% vseh polprevodnikov so izdelali v Aziji (65% na Tajvanu, nekaj v Južni Koreji in nekaj na Kitajskem), od ostalih 20% pa 10% v Evropski uniji in ostalih 10% po ostalem svetu.

Kaj so čipi?
Čipi so majhne naprave, sestavljene iz polprevodnikov (materiali, ki omogočajo ali blokirajo prehod električne energije), ki lahko shranijo velike količine informacij ali izvajajo matematične in logične operacije. Bistveni so za široko paleto izdelkov za vsakodnevno uporabo, od kreditne kartice do avtomobilov ali pametnih telefonov. Z razvojem umetne inteligence, omrežij 5G ali interneta stvari se pričakuje, da se bodo povpraševanje in tržne priložnosti za čipe in polprevodnike znatno povečale.

Potreba po ukrepanju EU
Čipi so strateška sredstva za ključne industrijske vrednostne verige. Z digitalno transformacijo nastajajo novi trgi za industrijo čipov, kot so visoko avtomatizirani avtomobili, oblak, internet stvari, povezljivost, vesolje, obramba in superračunalniki. Nedavno svetovno pomanjkanje polprevodnikov je povzročilo zaprtje tovarn v številnih sektorjih, od avtomobilov do zdravstvenih naprav. To je še bolj pokazalo izjemno globalno odvisnost vrednostne verige polprevodnikov od zelo omejenega števila akterjev v kompleksnem geopolitičnem kontekstu. 

Skupaj s spoznanjem o odvisnosti je raslo tudi zavedanje, do česa privedejo desetletja pomanjkljivega ukrepanja odločevalcev. Prve so se na to odzvale ZDA, ki so leta 2022 sprejele US Chips and Science Act. Ta predvideva različne spodbude za znanost, raziskave in tehnologije v višini 260 milijard dolarjev, od tega več kot 50 milijard dolarjev za razvoj in izdelavo polprevodnikov v ZDA. 

Sprejet EU akt o čipih
Obveščamo vas, da je bila uredba Akt o čipih objavljena v Uradnem listu Evropske unije in je z 21. septembrom 2023 stopila v veljavo. Cilj novega zakona, o katerem sta se Parlament in Svet že dogovorila, je ustvariti ugodno okolje za naložbe v čipe v Evropi s hitrim sledenjem postopkom izdaje dovoljenj in priznavanjem njihovega kritičnega pomena s tako imenovanim "zakonom največjega nacionalnega pomena". Mala in srednje velika podjetja bodo prav tako imela koristi od povečane podpore, zlasti na področju oblikovanja čipov, da bi spodbudila inovacije.


Akt vključuje predloge za povečanje zmogljivosti, krepitev naložb, sprostitev pravil o državnih pomočeh in vzpostavitev partnerstev s podobno mislečimi državami. Akt predvideva različne spodbude v javnem in zasebnem sektorju v višini do 43 milijard evrov za razvoj in izdelavo polprevodnikov v državah EU. Akt naj bi ustvaril pogoje za razvoj industrijske baze, ki lahko do leta 2030 podvoji svetovni tržni delež EU na področju polprevodnikov z 10 % na vsaj 20 %.

Trije stebri
Komisija je predlagala tri glavne smeri delovanja / stebre za doseganje ciljev zakona o čipih:
- v okviru prvega stebra bodo sredstva usmerjena v gradnjo tehnoloških zmogljivosti in potrebnih raziskav in inovacij,
- drugi steber se bo osredotočal na okvir za zagotavljanje varnosti dobav in odpornosti,
- tretji pa na vzpostavitev mehanizma za spremljanje dobavnih verig polprevodnikov in usklajevanje ravnanja v primeru kriz. 

 

Glavni elementi kompromisa
Glede prvega stebra doseženi kompromis krepi pristojnosti skupnega podjetja Chips, ki bo v okviru svojega delovnega programa odgovorno za izbiro centrov odličnosti.


Na drugem stebru končni kompromis razširja obseg tako imenovanih "prvih" objektov, tako da vključujejo tiste, ki proizvajajo opremo, ki se uporablja v proizvodnji polprevodnikov. „Prvi objekti te vrste“ prispevajo k zanesljivosti oskrbe za notranji trg in imajo lahko koristi od hitrega sledenja postopkov izdaje dovoljenj. Poleg tega lahko oblikovalski centri, ki znatno izboljšajo zmogljivosti Unije na področju inovativnega oblikovanja čipov, prejmejo evropski znak „centra odličnosti za oblikovanje“, ki ga bo podelila Komisija. Države članice lahko uporabijo podporne ukrepe za oblikovalske centre, ki prejmejo to oznako v skladu z veljavno zakonodajo.Kompromis tudi poudarja pomen mednarodnega sodelovanja in zaščite pravic intelektualne lastnine kot dveh ključnih elementov za ustvarjanje ekosistema za polprevodnike.

Krepitev odpornosti EU
Z naslovitvijo najrazličnejših vprašanj o čipih Evropska komisija ne odgovarja le na vprašanje konkurenčnosti, temveč tudi tehnološke suverenosti. Z novim evropskim aktom o čipih naj bi se povezalo raziskovalne, načrtovalske in testne zmogljivosti. Kratkoročni cilj akta je povezan s krepitvijo odpornosti EU na prihodnje krize. Dolgoročni cilj pa je zagotoviti vodilno vlogo EU na tem strateškem trgu in ustvariti najnaprednejši evropski ekositem čipov, ki bi vključeval tudi proizvodnjo, ob tem pa zagotavljal varno oskrbo in omogočal razvoj novih trgov za prebojno evropsko tehnologijo. Delež v EU izdelanih čipov naj bi se s sedanjih 10% dvignil na 20% svetovne proizvodnje.

V EU Aktu o čipih se tako predlagajo:

- naložbe v tehnologije naslednje generacije,
- zagotovitev dostopa po vsej Evropi do orodij snovanja in pilotnih linij za izdelavo prototipov, testiranje in preizkušanje najsodobnejših čipov,
- postopki certificiranja za energijsko učinkovite in zaupanja vredne čipe za zagotavljanje kakovosti in varnosti kritičnih aplikacij,
- vlagateljem prijaznejši okvir za vzpostavitev proizvodnih obratov v Evropi,
- podpora inovativnim zagonskim podjetjem, podjetjem v razširitveni fazi in MSP pri dostopu do lastniškega financiranja,
- spodbujanje spretnosti, talentov in inovacij na področju mikroelektronike,
- orodja za predvidevanje pomanjkanj polprevodnikov in kriz v zvezi z njimi ter odzivanje nanje, da se zagotovi zanesljivost oskrbe,
- sklepanje mednarodnih partnerstev v zvezi s polprevodniki s podobno mislečimi državami.

Priložnosti za Slovenijo

V Sloveniji so se aktivnosti na področju čipov začele v tedanji Službi vlade za digitalno preobrazbo, ki je sprožila razprave v okviru priprav na Evropski akt o čipih. Nato je aprila 2022 vodenje prevzelo Ministerstvo za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo.

MGRT je po dveh uvodnih virtualnih sestankih skupaj z Inštitutom Jožef Stefan 29. junija 2022 organiziral Okroglo mizo o Evropskem aktu o čipih in priložnostih s polprevodniki v EU in Sloveniji, ki je bila uvodni spoznavni sestanek ter posvet na temo priložnosti s polprevodniki v EU in Sloveniji, in je združila predstavnike industrije in javnih raziskovalnih organizacij.

Interes univerz, inštitutov in podjetij je bil velik, zato so na Inštitutu Jožef Štefan kot koordinatorji iniciative pripravili Pismo o nameri za sodelovanje na področju polprevodniških tehnologij in mikroelektronike z idejami o skupnem delovanju za razvoj področja čipov, ki je bilo v začetku januarja 2023 tudi podpisano s strani dveh največjih univerz, Inštituta Jožef Stefan, Inženirske akademije, Nanocentra ter štirih podjetij.

Tako se je izoblikovala iniciativa za sodelovanje na področju polprevodniških tehnologij in mikroelektronike, ki je odprta za vse nove zainteresirane subjekte.

Veliko Slovenskih podjetij se sooča z nerazumnimi dobavnimi roki in cenami (to jim onemogoča izpolnjevanje naročil, izpad prometa, rast in nadaljnji razvoj novih produktov), zato se od teh stebrov pričakuje, da bo s pomočjo mehanizma omogočena transparentna dobava vsem podjetjem neglede na velikost in enakovrednost glede na regijo iz katere prihajajo.

Iniciativa za sodelovanje na področju polprevodniških tehnologij in mikroelektronike

V juniju 2023 smo se v Zbornici elektronske in elektroindustrije pridružili slovenski Iniciativi za sodelovanje na področju polprevodniških tehnologij in mikroelektronikenamenom povezovanja raziskovalnega, akademskega in gospodarskega okolja ter zagotovitve infrastrukturnega okolja za izobraževanje kadrov, usposabljanje strokovnjakov iz gospodarstva, raziskave, razvoj, izdelavo prototipov, testiranje in prenos rešitev v gospodarstvo in na druga področja ter z namenom doseganja strateških ciljev Republike Slovenije in Evropske unije na področju polprevodniških tehnologij. Sodelovanje so poleg naše zbornice do sedaj potrdili: Institut »Jožef Stefan«, Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Beyond Semiconductorraziskave in razvoj, d.o.o., RLS Merilna tehnika d.o.oRenishaw Tehnični Inženiring d.o.o., ELAPHE pogonske tehnologije d.o.o., Center odličnosti nanoznanosti in nanotehnologije - NANOCENTER, INŽENIRSKA AKADEMIJA SLOVENIJE, Cosylab, laboratorij za kontrolne sisteme d.d., SkyLabs, vesoljske tehnologije.

Poleg označenih podjetij v prejšnjem odstavku je dobava polprevodnikov zelo pomembna za večja podjetja kot so Gorenje, BSH, Hidria, najbolj pa so s polprevodniki povezana podjetja, ki izdelujejo tiskana vezja: L-TEK d.o.o., Proplace d.o.o., Elgoline d.o.o., če naštejemo samo nekatere. Same proizvodnje polprevodnikov v Sloveniji (razen v minimalnem obsegu) ne planiramo, so pa za nas izjemno pomembne pretočne dobavne verige.

Razpis
Evropska komisija je objavila prvi sklop razpisov v okviru glavnega delovnega programa za digitalno Evropo za obdobje 2023–2024 za krepitev digitalnih tehnologij in kompetenc po EU. Med razpoložljivimi razpisi je na voljo tudi razpis za krepitev znanj in spretnosti na področju polprevodnikov.

Razpis je odprt do 26.9.2023, zahteva pa konzorcijsko prijavo (konzorcij, sestavljen iz najmanj 5 prijaviteljev iz 5 različnih upravičenih držav). V kolikor bi vas sodelovanje zanimalo in če potrebujete pomoč pri prepoznavanju potencialnega partnerja z določenimi kompetencami ali izkušnjami, je na portalu na voljo tudi iskalnik partnerjev.


Priložnosti za podjetja

V nadaljevanju podajamo še nekaj povezav do prihajajočih dogodkov, ki bi znali biti zanimivi tudi za vas:

1.      Vilnius Space Days 2023 (27.9.2023), 

2.    Informativni dnevi Grozda 4, namen dogodka je predstavitev razpisov za leto 2024 v okviru delovnega programa za Grozd 4 „Digitalno področje, industrija in vesolje“ 2023–2024, ki spada pod okrilje Obzorja Evropa (11. in 12.10.2023, online). Razpisi se namreč navezujejo tudi na področja, s katerimi se ukvarjate (npr. mikroelektronika, polprevodniki, kvantne tehnologije, nanotehnologija, nano/napredni materiali, fotonika, vesolje ipd.). Znotraj Grozda 4 obstajajo tudi 3 mreže nacionalnih kontaktnih točk, ki prav tako objavljajo koristne informacije:

    1. Ideal-ist (za digitalno področje),
    2. NCP4Industry (za področje industrije),
    3. Cosmos4EU (za področje vesolja),

3.      Konferenca o semantični interoperabilnosti SEMIC (17. in 18.10.2023, hibridna),

4.      European Big Data Value Forum (EBDVF) (25.-27.10.2023 v Španiji),

5.      EU Brokerage Event on Key Enabling Technologies in Horizon Europe (27.10.2023 v Nemčiji),

6.      AI, Data and Robotics Forum (ADRF) (8. in 9.11.2023 v Franciji).

7.      Konferenca o kvantnih tehnologijah v Evropi (22. in 23.11.2023 v Španiji, registracije še niso odprte).


Dodatno še informacija o obstoju različnih soprogramiranih evropskih partnerstev (prva 4 namreč prispevajo k razpisom zgoraj omenjenega Grozda 4, ostala pa h 
Grozdu 5). V teh partnerstvih interese industrije zastopajo industrijska združenja, v katera se lahko včlanite in s tem pridobite možnosti za vplivanje na pripravo različnih strateških raziskovalno inovacijskih agend, priložnosti za mreženje, usposabljanja ipd.