Tradicionalnega srečanja partnerjev SRIP HRANA, ki je potekalo 27.8.2025 na sejmu AGRA, se je udeležilo 30 predstavnikov raziskovalnih institucij, fakultet, agroživilskih podjetij, ministrstev in panožnih združenj. Poleg predstavitve rezultatov različnih projektov s področja agroživilstva smo razpravljali tudi o izvajanju in prihodnjih usmeritvah pametne specializacije ter prioritetah Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
V uvodnem nagovoru je državna sekretarka na MKGP, Maša Žagar poudarila da bo Slovenija v prihodnjih letih svojo pozornost usmerila v zagotavljanje prehranske varnosti ter povečanje stopnje samooskrbe, kar bo ključnega pomena za dolgoročno vzdržnost celotnih agroživilskih verig. V Strateškem načrtu SKP 2023-2027 je zato velik poudarek na povezovanju osnovne pridelave in predelave hrane, krepitvi celotnih agroživilskih verig, vzpostavitvi dolgoročnih partnerstev in krepitvi položaja kmeta v verigi. Med prednostnimi cilji je tudi pospešena digitalizacija in uporaba sodobnih tehnologij v kmetijstvu in živilstvu, ki lahko pripomoreta k večji učinkovitosti in trajnosti pridelave hrane.
Poseben poudarek je na vlogi znanja, inovacij in prenosa dobrih praks. Z Zakonom o kmetijstvu in z Zakonom o hrani prvič definiramo sistem znanja in inovacij v kmetijstvu (AKIS), kar pomeni, da želimo s tem sistematično krepiti organizirano sodelovanje med raziskovalnimi institucijami, izobraževalnimi ustanovami, kmetijskimi gospodarstvi, živilskimi podjetji, svetovalci in nosilci javnih nalog. V podporo prenosu znanja je bila vzpostavljena spletna platforma Portal znanja, na katerem so objavljeni rezultati raziskovalnih projektov in gradiva iz usposabljanj SKP. V prihodnosti bi želeli vključiti tudi rezultate projektov v okviru SRIP HRANA.
Na MKGP že vrsto let nudijo podporo za projekte EIP ter uvajajo Svet za znanje, inovacije in razvoj v kmetijstvu, ki bo strokovno posvetovalno telo ministra in bo vključevalo vse znanstveno-raziskovalne institucije v panogi. V pripravi je tudi Vizija “Naše kmetijstvo in hrana v 2040”, s katero bo oblikovan družbeni dogovor o preobrazbi kmetijsko–prehranskega sistema v Sloveniji.
Marko Hren in Gorazd Jenko iz Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj sta predstavila nadaljnjo vlogo pametne specializacije pri oblikovanje politik in tudi pomen ohranitve agroživilstva med prednostnimi področji. Panoga ima potencial za optimizacijo, tržno diferenciacijo in povezovanje z drugimi področji (IKT, zdravje, krožnost, biotehnologija). Spodbuditi bi bilo potrebno sodelovanje malih in srednjih podjetij ter izvajanje STEP projektov.
Dr. Matjaž Červek, Emona RCP d.o.o, predsednik UO Akcijskega sveta SRIP HRANA je pred predstavitvami rezultatov projektov poudaril, da Slovenija financiranju raziskav, razvoja in inovacij namenja premalo sredstev. Ob dolgoročnem financiranju bi morali temu namenjena sredstva v državnem proračunu povečati na 3% BDP.
Predstavil je predloge Strateškega sveta za raziskave, razvoj in inovacije pri GZS glede ukrepov sofinanciranja inovacijske dejavnosti: Raziskovalno razvojno inovacijski projekti Mladi raziskovalci iz gospodarstva Po končanem RRI TRL 3-6 razpis za RRI TRL 6-9 DEMONSTRACIJSKI projekti / demo-piloti Krepitev razvojnih oddelkov v podjetjih Ohranjanje razvojnega kadra v podjetjih Nakup raziskovalne opreme v podjetjih Kombiniran sklad za financiranje tehnološke opreme in razvoja podjetij Raziskovalno razvojni vavčerji
Glavni izziv je, kako zagotoviti dovolj hrane v času hitrih klimatskih sprememb in povečati našo prehransko samooskrbo, čemur so namenjene tudi številne raziskave na področju agroživilstva.
Kako lahko zmanjšamo odpadno hrano in dodajamo vrednost nekdanjim živilom? Prof. dr. Marjeta Čandek Potokar iz Kmetijskega inštituta je predstavila, da se določena nekdanja živila lahko vključujejo v krmo živali, če obroke sestavimo tako, da nimajo negativnega vpliva na kakovost mesa in zdravje živali.
O izzivih pri merjenju vsebnosti vitaminov in ostankov FFS v vzorcih zelenjave in sadja glede na domače ali uvoženo poreklo je govorila dr. Nika Cvelbar Weber iz Kmetijskega inštituta. Končni rezultati projekta bodo poskusili odgovoriti na številna vprašanja in dileme glede vpliva porekla in načina pridelave na kakovost sadja in zelenjave.
V slovenskem kmetijstvu obstajajo številne možnosti krožnih tehnoloških zasnov in poslovnih modelov. Izr. prof. dr. Luka Juvančič iz Biotehniške fakultete je predstavil rezultate raziskave izvedljivosti in ekonomske upravičenosti za posamezne primere prototipov.
Dr. Angelika Vižintin iz Nacionalnega inštituta za biologijo je predstavila, kako nam lahko droni in strojno učenje pomagajo v kmetijstvu. So procesiranjem na poljih pridobljenih meritev in podatkov iz podatkovnih baz se lahko izgradijo napovedni modeli za napovedovanje pridelka poljščin že v prvih mesecih rastne sezone.
Prof. dr. Urška Vrhovšek iz Biotehniške fakultete je predstavila analitsko platformo za shranjevanje in upravljanje velikih kompleksnih metabolomskih podatkovnih zbirk. Ciljne skupine so raziskovalna skupnost, nosilci živlske dejavnosti, oblikovalci politike in širša javnost.
Senzorična analiza in potrošniške raziskave so pomembno orodje, ki potrošnika vključuje v proces razvoja živila. Po tem načelu deluje Nacionalno stičišče za senzorične raziskave živil SRIP HRANA, ki ga je predstavila izr. prof. dr. Mojca Korošec iz Biotehniške fakultete. Med glavnimi aktivnostmi stičišča so izobraževanje in mednarodno povezovanje na področju senzorične analize živil, oblikovanje smernic senzoričnega ocenjevanja in priprava zakonodajnih predlogov s tega področja.
Agroživilski sektor v EU se sooča s pomanjkanjem ustrezne delovne sile. Projekt AGRIFOODSKILLS, ki ga je predstavila mag. Tina Buh iz GZS-ZKŽP, obravnava potrebe po zelenih, digitalnih in globoko tehnoloških znanjih ter po izpopolnjevanju in napovedovanju prihodnjih znanj in spretnosti.
Ob zaključku je koordinatorka SRIP HRANA, Barbara Rupnik, predstavila cilje partnerstva do leta 2023, ki se nanašajo na: - Sodelovanje deležnikov za večjo trajnost in konkurenčnost agroživilstva ‑ Izboljšanje učinkovitosti in trajnosti procesov v agroživilski verigi ‑ Povečanje prehranske suverenosti Slovenije ‑ Povečanje števila novih sort rastlin v kmetijstvu ‑ Povečanje števila novih živilskih proizvodov ‑ Krepitev mednarodnega sodelovanja na področju agroživilstva. Poleg stabilne podpore države za razvoj prioritetnih področij, krepitev trajnosti in konkurenčnosti si moramo partnerji SRIP HRANA skupaj prizadevati za: Več sodelovanja pri oblikovanju in doseganju skupnih ciljev Več uporabnih rezultatov, ki so pomembni za realne potrebe agroživilstva v Sloveniji Več prenosa znanja in novih rešitev v prakso Letošnje Srečanje partnerjev SRIP HRANA na sejmu AGRA je pokazalo, da potrebujemo še več dogodkov za povezovanje na področju trajnostnega agroživilstva v Sloveniji. Po zaključku programa smo druženje nadaljevali na razstavnem prostoru GZS-Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij.
Program dogodka
- Izvajanje S5 – izsledki analitičnih podlag in regijskih dogodkov S5 s fokusom na Trajnostni pridelavi hrane:Gorazd Jenko, Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj - Izhodišča za S5 v prihodnjem obdobju: Marko Hren, Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj - Uvod v predstavitve rezultatov projektov: dr. Matjaž Červek, predsednik UO Akcijskega sveta SRIP HRANA - EU projekt PigWeb – Kako vključevanje nekdanjih živil (sladkih) v obrok za prašiče vpliva na pitovne, klavne lastnosti in kakovost mesa: prof. dr. Marjeta Čandek-Potokar, Kmetijski inštitut Slovenije - Uvoženo ali domače? Vsebnost vitaminov in ostankov FFS v spomladanskih vzorcih sadja in zelenjave: dr. Nika Cvelbar Weber, Kmetijski inštitut Slovenije - Krožne tehnološke zasnove in poslovni modeli v slovenskem kmetijstvu: izr. prof. dr. Luka Juvančič, Biotehniška fakulteta UL - ERA CHAIR – FOODOMICS: Metabolomika in njen pomen v hrani in prehrani in za zdravje potrošnikov: prof. dr. Urška Vrhovšek, Biotehniška fakulteta UL - Predstavitev delovanja Senzoričnega stičišča: izr. prof. dr. Mojca Korošec, Biotehniška fakulteta UL, dr. Petra Medved Djurašinović, GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij - Gradnja kompetenc za trajnostno prihodnost agroživilstva: mag. Tina Buh, GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij - Cilji in kazalniki SRIP HRANA: Barbara Rupnik, koordinatorka SRIP HRANA