Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev

Aktualno

4. izredna seja UO ZKZK, 15.5.2020

UO je obravnaval pobudi članov za ukrepanje na osnovi dopisa Ministrstva za kulturo splošnim knjižnicam, da bodo knjižnicam najprej izplačana sredstva za nakup elektronskih knjig, razliko pa bo financer zagotovil po rebalansu, če bodo če bodo zagotovljena razpoložljiva sredstva. Po predhodno opravljenih pogovorih z vodstvom ZSK ugotavljamo, da predstavlja navedeni dokument, spremni dopis k priloženim pogodbam, kjer ostaja višina sredstev za nakup knjižnega gradiva nespremenjena in v enaki višini, kot lani. Bo pa res izplačana (razen e knjig) po sprejetju rebalansa proračuna RS.

UO ZKZK bo na naslednjo svojo sejo povabil predsednico ZSK, go. Vesno Horžen, s ciljem dogovoriti usklajeno sodelovanje naspram financerjem splošnih knjižnic (cca 85% lokalne skupnosti, ostalo ministrstvo za kulturo/država).

UO ZKZK je obravnaval tudi oba predloga, ki ju pripravlja Evropska zveza založnikov FEP (interventni odkup in/ali vrednotnice) in podprl prvega.

Pismo predsednika mednarodne zveze založnikov IPA, slovenskim političnim odločevalcem.

Povezava

Javno pismo ministru za kulturo

Spoštovani g. minister za kulturo, dr. Vasko Simoniti,

v zvezi z vašo izjavo na tiskovni konferenci Vlade RS, dne 28. aprila 2020, da v času dosedanje krize »…področje knjige niti ni bilo hudo prizadeto…«, pošiljamo komentar in izražamo začudenje nad tako oceno. Namreč, številke pridobljene na osnovi treh izvedenih anket kažejo, da je panoga založništva in knjigotrštva od začetka koronakrize pa do danes utrpela za 5,7 MIO € zmanjšanja prihodkov, saj je promet knjigotrštva upadel za 100% (zaprte vse knjigarne), promet založništva pa za 70-80%. Vsak naslednji podoben »koronamesec« bi pomenil za panogo dodatnih 3,8 MIO € izgubljenih prihodkov. Založniška in knjigotržna panoga nujno potrebuje trajne sistemske rešitve, saj je kronično podhranjena in v desetletnem upadanju (promet se je od leta 2008 prepolovil). Za svoj obstanek je odvisna od različnih distribucijskih poti, predvsem pa od knjigarn in papirnic, knjižnic, šol, drugih vzgojno-izobraževalnih ustanov ter ostalih fizičnih prodajnih mest. Celotna spletna prodaja predstavlja v strukturi prihodkov slovenskih založb skromnih 1-2%, tako da tudi razveseljivi podatki nekaterih založb o povečani spletni prodaji v zadnjih dneh splošne prizadetosti panoge žal ne morejo spremeniti. Upamo in želimo si, da bomo vsi členi knjižne verige, skupaj z odločevalci, znali in zmogli oblikovati pogoje za izhod iz trenutne krize, za uspešno rešitev panoge, ki predstavlja vrednostno le slabi dve tisočinki slovenskega BDP, simbolno pa mnogo, mnogo več. Ne glede na morebitne različne pristope k rešitvi verjamemo, da se strinjate z nami, da je založniška in knjigotržna panoga konstitutivna dejavnost naše družbe, na presečišču gospodarstva, kulture in sociale, ključna za obstoj naroda, za ohranitev slovenskega jezika, za razcvet naše znanosti in kulture ter za razvoj intelektualnih sposobnosti naših ljudi.

Za morebitna dodatna pojasnila smo vam ali vašim sodelavcem na razpolago.

Upravni odbor Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev pri GZS