Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev

Nagrada Kristine Brenkove 2016 za izvirno slovensko slikanico

 

Žirija, ki jo sestavljajo Igor Saksida (predsednik), Tomaž Zupančič in Vojko Zadravec, po funkciji pa je v njej še direktor ZKTK Zdravko Kafol, je pregledala knjige, ki so jih slovenski založniki prijavili na natečaj. V skladu s pravilnikom o nagradi in razpisnimi pogoji natečaja je komisija na podlagi soglasne odločitve upoštevala le poslana dela, saj meni, da so se založbe dolžne za nagrado potegovati.

Žirija ugotavlja, da število prispelih del (bilo jih je 29, kar je približno petina vseh izdanih slikanic na leto v Sloveniji) odraža presojo založb, katera literarno-likovna dela se po kakovosti lahko potegujejo za ugledno »nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico«. Žirija ob tem ugotavlja, da posamezna dela, ki so bila prijavljena na natečaj, ne izpolnjujejo temeljnega pogoja, in sicer da so slikanice; tako so bila nekatera med njimi tudi obsežne ilustrirane knjige. Založbam predlagajmo, da v prihodnje dosledno upoštevajo pravilnik o podeljevanju nagrade, ki določa, da se nagrada podeljuje za slikanico in ne za lahko tudi vrhunsko ilustrirano obsežno knjigo.

Žirija je slikanice ocenjevala na podlagi naslednjih kriterijev:

• kakovost in inovativnost besedila (literarnega ali neliterarnega),
• kakovost in inovativnost ilustracij,
• kakovost in inovativnost razmerja med besedilom in ilustracijami,
• oblikovanost slikanice (berljive, estetske črke, format, papir, vezava …)

Založbam priporočamo, da v prihodnje posebno pozornost namenijo izbiri črk; te naj bodo estetske, berljive, primerne tudi za otroke s težavami pri branju; pisava Times New Roman v tem smislu zagotovo ni najboljša izbira.

Med letošnjo pestro bero slovenskih slikanic po kakovosti posebej izstopajo naslednje (vrstni red je naključen in ne določa uvrstitve slikanice):

Kako je gospod Feliks tekmoval s kolesom (Peter Svetina, Ana Razpotnik Donati, MIŠ)
Zgodba, ki s svojim humorjem, pretiravanjem, nenavadnimi zgodbenimi preobrati in jezikovno inovativnostjo bralca navdušuje kot igriva lepljenka domislic, a ga hkrati posredno »sprašuje« o vlogah, ki jih vsem dodeljuje sodobna stvarnost. Likovni del določajo zelo dobra naslovnica in notranje platnice z vzorcem dvokoles ter odlične ilustracije (prostor, podrobnosti, barvna skladja). Besedilo likovni izraz nadgrajuje z barvno in motivno svežino, kar se spaja v odlično in povedno celoto. 

• Beli in črni muc (Helena Kraljič, Adriano Janežič, Morfemplus)
Živalska pravljica o pomenu samote, igre in prijateljstva je napisana sporočilno izmuzljivo, kar je razvidno predvsem iz ponavljajoče se naslovne besedne zveze. Razigrani beli in jecljajoči črni muc se, kljub različnosti, spoprijateljita, skupaj se igrata in raziskujeta svet. Prelepo zgodbo o bližini dopolnjuje zanimiva naslovnica, zelo dobra notranja ponovljena naslovnica, prostorska risba, zanimiva stilizirana upodobitev obeh oseb in poigravanje z besedilom znotraj ilustracije. Igrivo-poetični in nadvse prepričljiv preplet besede in podobe, ki spodbuja pogovor med bralci različnih starosti.

• Sredi sreče in v četrtek zjutraj (Peter Svetina, Kristina Krhin, KUD Sodobnost International)
Gre za značilno slikanico, pri kateri besedilo ni samozadostno, ampak njegovo sporočilnost bistveno sooblikujejo ilustracije. Zgodba je nenavadna, razumeti jo je mogoče kot nonsens, a tudi kot simbolični premik od logike modernega sveta med »angele«, ki se lahko pojavijo kjerkoli, kadarkoli in za kogarkoli – tem »čudakom« je treba le verjeti. To temo le še nadgrajujejo dobra naslovnica in zelo kakovostne dvostranske ilustracije, polne podrobnosti, dobro nakazan prostor, zelo zanimiva igra svetlobe, ki v prostor prodira skozi okno ali odprta vrata, ter svojevrstna razgibanost motivike (notranjost avtomobila, rock koncert, sanjski ples nad strehami mesta).

• Menjalnica sanj (Milan Dekleva, Jure Englesberger, MKZ)
Izvrstno in sporočilno kompleksno nonsensno besedilo slikanice bralcu pričara pot za prehod iz stvarnega sveta (Ljubljane) v čudežno deželo domišljije, v kateri je na podstrešju mogoče srečati gostobesednega kodra Charlesa Darwina, ki razloži med drugim tudi to, da so iz opic nastali ljudje. Fantastično potovanje spodbuja smeh in posmeh racionalnosti sveta Mečkatorjev, samoljubju, oblastništvu; slika pomen pogumne igre z besedami in podobami, kar posebej podčrta nenavadno odprt konec zgodbe. Domišljijsko igro nadgrajujejo kompleksne, prostorsko zanimive ilustracije, polne podrobnosti. Slikanica, ki bo navduševala predvsem nekoliko starejše bralce, zmožne radovednega pogleda v svet nonsense prepletenke besed (tudi citatov) in podob.

• O kravi, ki je lajala v luno (Ida Mlakar, Peter Škerl, MIŠ)
Humor zgodbe pod svojo lupino skriva temo, ki ni prav nič humorna, ampak vredna temeljitega razmisleka: Kaj se zgodi s tistimi, ki so »odsluženi«, se postarajo, ne zmorejo več svojih zadolžitev? Mrvica se oznaki, da je utrujena stara krava, upre že s tem, da se nenavadno obnaša, nato še pobegne s kolesom in po strašljivem potovanju v zapuščeni hiši sreča »ocufanega konja v zaprašenem fraku«, ki ne zmore več vleči vozov. Da je na svetu prostora za starega konja, ki pleše step, in kravo, ki poje bluz, dokazuje konec pravljične zgodbe – ljudje ju sprejmejo in oba junaka sta srečna ob morju – krava celo zadovoljno zaprede. Zgodbo nadgrajuje vrhunska, sporočilno kompleksna risba z obilico humorja, ki odlično upodablja prostor in sooblikuje močno vzdušje celote. Ilustracije so dvostranske, ob njih tudi enostranske ob beli strani z besedilom; te izražajo karikirano linearno perspektivo. Slikanica, ki z uravnoteženostjo in sporočilnim bogastvom besednega in likovnega jezika ter skladno interakcijo med obojim deluje kot mnogopomenska zgodba o tem, da je vsakdo med nami lahko kdaj Mrvica, je vrhunski naslovniško odprt likovno-besedilni monolit, zato mu žirija podeljuje Nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico.

Predstavitve slikanic >>>