Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev je članica dveh mednarodnih združenj:
Mednarodno združenje založnikov (IPA) je največje svetovno združenje nacionalnih, regionalnih in specializiranih združenj založnikov. Njihovo članstvo obsega 92 organizacij iz 76 držav Afrike, Azije, Avstralazije, Evrope in Amerike. IPA prek svojih članov predstavlja na tisoče posameznih založnikov po vsem svetu, ki servisirajo trge z več kot 5,6 milijardami ljudi.
Kaj počne IPA?
- povezuje se z mednarodnimi organizacijami in pri njih lobira, ko se oblikujejo nove mednarodne pogodbe ali drugi pravni instrumenti. V ta namen ima IPA uradni posvetovalni status pri organizacijah Združenih narodov, vključno s Svetovno organizacijo za intelektualno lastnino (WIPO), Organizacijo Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) in Svetovno poštno zvezo (UPU). IPA organizira tudi redna srečanja z osebjem in delegati Svetovne trgovinske organizacije (WTO) ter drugimi mednarodnimi organizacijami.
- pomaga svojim nacionalnim organizacijam članicam, ko se uvedejo, pregledajo ali spremenijo nacionalni zakoni, ki vplivajo na založnike, zlasti zakoni o avtorskih pravicah. IPA nudi svojim članom pravno svetovanje in lobira pri nacionalnih vladah v sodelovanju z zadevnimi organizacijami članicami.
- spremlja primere kršitev svobode izražanja in svobode objavljanja po vsem svetu. IPA podpira založnike in avtorje v primeru njihovega pregona in preganjanja ter na njihov primer opozori mednarodne organizacije, nacionalne vlade in medije. IPA sproži protestne kampanje, kadar je to primerno.
- razvila je obsežno mrežo mednarodno aktivnih nevladnih organizacij (NVO), ki si delijo cilje IPA, zlasti na področju avtorskih pravic in svobode izražanja. Sem spadajo mednarodni časopisni, periodični in glasbeni založniki, pisatelji, knjižničarji, kolektivne organizacije in organizacije za človekove pravice.
- vsako leto podeli nagrado za svobodo objavljanja, IPA Prix Voltaire, za izjemen pogum pri podpiranju svobode izražanja in svobode objavljanja.
- redno organizira mednarodne kongrese založnikov in organizira mednarodne dogodke, ki se osredotočajo na vprašanja založnikov, npr. Knjižni sejem v Göteborgu 2006 z osrednjo temo »Svoboda izražanja«, dvoletno srečanje Freedom of Expression v Istanbulu, 2007 Arabska mednarodna konferenca o avtorskih pravicah, 2008 Črnomorski knjižni sejem 2008 , 2008 Mednarodni simpozij o neocenzuri itd.
- spodbuja razvoj mednarodnih standardov, pomembnih za založniško industrijo. Predstavlja založniško skupnost v upravnem odboru Mednarodne agencije za ISBN. Je ustanovni član Mednarodne fundacije DOI in spremlja razvoj drugih standardov. IPA je članica upravnega odbora Mednarodne zveze organizacij za pravice reprodukcije (IFRRO).
- svojim članom nudi redne informacijske storitve in nasvete o razvoju založništva po vsem svetu.
- spodbuja in spremlja ratifikacijo in uveljavitev Unescovega Firentinskega sporazuma o uvozu izobraževalnih, znanstvenih in kulturnih gradiv ter njegovega dodatnega protokola.
- sodeluje z Unescom pri promociji svetovnega dneva knjige in avtorskih pravic (23. april) in vsako leto pomaga pri izbiri svetovne prestolnice knjige.
FEP je neodvisno, nekomercialno krovno združenje združenj knjižnih založnikov v Evropi. FEP predstavlja 29 nacionalnih združenj založnikov knjig, strokovnih revij in izobraževalnih gradiv v vseh formatih v Evropi. FEP je glas velike večine založnikov v Evropi. FEP, ustanovljen leta 1967, se ukvarja z evropsko zakonodajo in svetuje združenjem založnikov glede avtorskih in drugih zakonodajnih vprašanj.
Knjiga je prva kulturna industrija v Evropi z letnim prihodkom od prodaje knjižnih založb v višini približno 23,6 milijarde € po raziskavi FEP za leto 2021.
V letu 2021 so založniki skupaj izdali približno 575.000 novih naslovov, v celotni knjigovodski vrednostni verigi pa je redno zaposlenih več kot pol milijona ljudi (več o statistiki izdajanja knjig je v temu namenjenem razdelku ) . Te številke kažejo pomen založniške industrije v smislu inovacij, rasti in zaposlovanja v Evropi. Knjižna industrija je ključni akter v družbi znanja in gospodarstvu ter dejavno prispeva k doseganju ciljev Lizbonske agende.